Živčevje in bolečine

Glavobol jo ena najpogostejših vrst bolečine. Izvira iz open, ki ovijajo možgane, in iz lasišča ter iz njegovih krvnih žil in mišic. Bolečino povzroča napetost v teh strukturah ali njihovo raztegovanje. Bolečino lahko čutimo po vsej glavi ali le v enem delu, na primer v tilniku, čelu ali na eni strani glave.

S staranjem ljudje pogosto postanejo pozabljivi. Ne le starejši, tudi mlajši ljudje pogosto pozabljajo stvari, še posebej kadar so zamišljeni, utrujeni ali zelo obremenjeni. Normalno je, če kdaj pozabite na rojstni dan prijatelja ali kje ste pustili ključe avtomobila. Tako pozabljanje je sicer neprijetno, vendar pa ne ovira pomembno uspešnosti posameznika.

Parkinsonova bolezen je kronična napredujoča degenerativna bolezen osrednjega živčevja, ki prizadene predvsem telesno gibanje. Bolezen je dobila ime po angleškem zdravniku James Parkinsonu, ki je leta 1817 prvi opisal glavne simptome bolezni.

Nespečnost ni bolezen – je simptom, ki ima veliko različnih vzrokov, med drugim čustvene motnje, telesne bolezni in uživanje zdravil. Včasih ljudje težko zaspijo preprosto zato, ker niso niti telesno niti duševno utrujeni.

Ime Myasthenia gravis izvira iz grščine in latinščine, pomeni pa »težka mišična oslabelost«. Miastenija gravis je avtoimuna bolezen, ki prizadene živčno-mišične stike.

Multipla skleroza je bolezen osrednjega živčevja, ki je predvsem pri mladih odraslih ljudeh poglavitni vzrok invalidnosti. Po vsem svetu prizadene več kot 1,1 milijona ljudi.

Bolečina je eden najpogostejših znakov bolezni in poškodb. Opišemo jo kot neprijeten čutni in čustveni dražljaj, povezan s sedanjo ali preteklo tkivno poškodbo.