PEGASTI BADELJ (Sylibum marianum) 

Družina: Nebinovke – Asteraceae 

KRATEK OPIS RASTLINE

Pegasti badelj je do 150 cm visoka robustna enoletnica ali dvoletnica. Njegovo steblo je golo ali rahlo pajčevinasto, puhasto in votlo. Ima velike zelene liste, ki so belo žilnati, na njih pa so vidne bele lise. Na robovih listov so rumenkaste bodice. Cvetovi so cevasti in dolgopecljati, dvospolni in združeni v škrlatni venec. Ovojkovi listi, ki objemajo cvet, se prekrivajo kot strešniki, zunanji listi pa imajo nazaj upognjene žlebičaste trne. Plod pri pegastem badlju imenujemo rožka, ker je seme zraslo z oplodjem. Je gladek, črn do rjavo lisast in ima ščetinasto kodeljico, ki kmalu odpade.

Pegasti badelj cveti od junija do septembra.

UPORABNI RASTLINSKI DELI IN NJIHOVE UČINKOVINE

Kot droga se uporabljajo zreli, posušeni plodovi, ki smo jim odstranili kodeljico. Uporabljajo se tudi sveži nadzemni deli rastline. Nabiramo jih v času cvetenja. Mlade liste, ki jim odstranimo bodice, lahko uporabljamo kot dodatek k solatam ali kot špinačo.

Plodovi pegastega badlja vsebujejo zmes treh flavonolignanov z imenom silimarin. Glavne sestavine silimarina so: silibin, silikristin in silidianin. Izoliranih in dokazanih je bilo še več flavonoidov (taksifolin, kvercetin …), do 25 % beljakovin, 20–30 % olja z visoko vsebnostjo linolne, oleinske in palmitinske kisline. 

Tudi v zelenem delu rastline so večje količine flavonoidov, fumarna kislina ter poliacetileni.

DELOVANJE IN UPORABA

Pegasti badelj deluje antioksidativno, torej ščiti telo pred nenadzorovanimi oksidativnimi stresi, ter hepatoprotektivno – ščiti jetra pred strupi. Tudi pri zastrupitvah z gobami (zelena mušnica …) se silimarin injicira intravensko. Sam mehanizem delovanja, po katerem pripravki iz badlja dosežejo ta učinek, še ni popolnoma raziskan, domnevajo pa, da so vsaj trije mehanizmi delovanja.

Silimarin deluje proti številnim jetrnim strupom tako, da spremeni zunanjo zgradbo jetrnih celic (hepatocitov), s tem prepreči vstop strupom in pospeši delovanje encima polimeraze, kar pa poveča sintezo beljakovin v ribosomih. Aktivira encime v jetrih, ki razgrajujejo tuje snovi. Prav tako spodbuja celično obnovo po poškodbi, ki ga opravljala mehanizem, ki s pomočjo silimarina vpliva na sinteze DNA in RNA in proteinov ter tako posledično stimulira obnovo poškodovanih jetrnih celic.

Uporaba pegastega badlja se priporoča za preprečevanje in zdravljenje toksičnih okvar jeter, ki so posledica alkohola in strupov, ter kot dodatno sredstvo pri kroničnih vnetjih in cirozi jeter. 

Kljub visoki vsebnosti učinkovin droga nima stranskih učinkov in se lahko priporoča za daljše obdobje zdravljenja jetrnih obolenj. Previdnost velja pri ljudeh, ki imajo alergijo na košarnice – nebinovke, v katero spada tudi badelj.

PRIPRAVKI IZ PEGASTEGA BADLJA

Najpogosteje se uporabljajo pripravljeni, standardizirani, visokokoncentrirani suhi izvlečki iz badlja v obliki kapsul, tablet ali kapljic. Dnevni odmerek silimarina, ki se priporoča, je od 200 do 400 mg.

Ker je silimarin slabo topen v vodi, se uporaba čaja iz plodov badlja ne priporoča, ker je učinek zelo majhen. V tradicionalni medicini se čaj še vedno pripravlja kot poparek zdrobljenih plodov badlja. 

Priprava:

• 2 žlički na 2 dl vrele vode. 
• Po desetih minutah precediti. 
• 3–4 skodelice dnevno.

ALI STE VEDELI, DA:

– legenda govori, da je Marija iskala miren kraj, kjer bi dojila Jezusa, badelj pa jo je s svojimi listi zaščitil.

Med dojenjem je padlo tudi nekaj kapljic mleka na zel in ta ima še danes bele lise na listih.