Swipe to the left
ZAPRTJE IN TEŽAVE Z ODVAJANJEM
21. maj 2021

ZAPRTJE IN TEŽAVE Z ODVAJANJEM

Zaprtje je najpogostejša prebavna težava ljudi v razvitem svetu. Lahko doleti kogar koli izmed nas – od majhnih otrok pa vse do starostnikov. Vpliva na naše počutje in kakovost življenja ter se lahko razvije v resen zaplet. Pri teh težavah si lahko pogosto pomagamo brez zdravil, številni pa pridejo po nasvet tudi v lekarno.

KDAJ SMO SPLOH ZAPRTI OZ. IMAMO TEŽAVE Z ODVAJANJEM?

Na začetku je treba opredeliti, kaj je redno in kaj neredno iztrebljanje. Med redno iztrebljanje štejemo:

  • Za odrasle: od 3-krat na dan do 3-krat na teden oziroma na vsake 2 do 3 dni,
  • Za otroke: od 2 do 3-krat na dan do vsak drug ali tretji dan,

Za dojenčke: po vsakem hranjenju.

Pri tem je treba upoštevati tudi občutke pri iztrebljanju (bolečine, črvičenje, napenjanje, izguba občutka siljenja na blato, občutek nepopolne izpraznitve črevesja) ter konsistenco in količino blata (trdo, suho blato v obliki grudic, iztrebljanje posamičnih kroglic).

Zaprtje v splošnem delimo na organsko in funkcionalno.

ORGANSKO, ki je posledica bolezni živčevja, mišičja, raznih alergij, tvorb v/ob črevesu (npr. rak črevesja), sladkorne bolezni, preobčutljivosti na gluten, sindroma razdražljivega črevesja, bolezni ščitnice (hipotiroidizem) in drugih. Pri tej vrsti zaprtij velja, da bomo z zdravljenjem primarne bolezni (vzroka zaprtja) večinoma odpravili tudi težave z odvajanjem.

FUNKCIONALNO, ki je pogosto posledica neustrezne prehrane, nezadostnega uživanja tekočine in življenjskih navad. To delimo še na:

  • KRONIČNO, katerih vzrok so neustrezne prehranjevalne navade, slabe toaletno-higienske navade, nezadostno uživanje tekočin in balastnih snovi, premajhna telesna dejavnost, jemanje zdravil zaradi drugih bolezni, zloraba odvajal ali kombinacija naštetih vzrokov.
  • AKUTNO, ki je lahko posledica spremenjenih življenjskih navad, npr. daljše ležanje v postelji ali mirovanje, preiskave črevesja, sprememba življenjskega ritma (potovanja) ali pa sprememba prehrane.

Ženski hormoni še dodatno vplivajo na prebavila, saj ženske glede na menstrualni ciklus odvajajo zelo različno in v večini nimajo vsakodnevnega rednega odvajanja, ki je značilno za moške. Od ovulacije so ženske bolj nagnjene k zaprtju zaradi vpliva progesterona, v času menstruacije pa odvajajo normalno ali pa imajo celo driske.

Omeniti je treba tudi vlogo genetike in okolja na prebavo. To pomeni, da lahko vzroke prebavnih težav iščemo že pri prednikih. Predvsem dolžina širokega črevesa je tista, ki nam določa, kako pogosto bomo odvajali, ta pa se deloma deduje. Prebava je odvisna tudi od mikrobiote – vrst bakterij, ki so se naselile vzdolž naše prebavne cevi. Katere bodo te bakterije, je odvisno predvsem od okolja, v katerem živimo, deloma pa se tudi te dedujejo.

Pomembno je poudariti, da je zaprtje v večini primerov posledica več dejavnikov in ne samo enega. Prav tako se je treba zavedati, da organska zaprtja brez pomoči zdravnika obvladujemo le s težavo in v teh primerih samozdravljenje ni na mestu. Zdravnika morate obiskati tudi, če v ali na blatu opazite kri, če blaga do zmerna trebušna bolečina traja dlje kot 48 ur, če se pojavi nenadna močna bolečina v trebuhu, ob nenamernem izgubljanju telesne teže, ko zaprtje spremljata slabost in bruhanje ali pa se zaprtje in driska periodično izmenjujeta.

KAKO UKREPATI, KO SE POJAVI ZAPRTJE?

Mogoče najpogostejša napaka je ta, da stanja ne jemljemo dovolj resno. Predvsem se velikokrat čaka predolgo, preden se ukrepa. Ko dan ali dva ne greste na blato, lahko že začnete s preventivnimi ukrepi za preprečevanje zaprtja, če tega niste počeli že prej. Zavedati se je treba, kaj vpliva na dobro prebavo, in se dnevno truditi zanjo. Tu lahko vsak posameznik naredi zase največ. Na splošno lahko rečemo, da imamo štiri stebre dobre prebave:

  • DOVOLJ TEKOČINE; priporočen vnos je vsaj 2 litra dnevno. Najboljša izbira je voda ali nesladkan čaj.
  • Z VLAKNINAMI BOGATA HRANA; polnozrnati izdelki, sadje, zelenjava, oreščki in podobna hrana, ki daje gostoto blatu.
  • TELESNA DEJAVNOST; priporočljivo je vsaj 30 minut zmerne telesne dejavnosti dnevno.
  • OBVLADOVANJE STRESA; stres sprošča določene hormone v telesu, ki upočasnijo črevesje in s tem iztrebljanje. Manj bomo pod stresom, bolje bo delovala naša prebava.

Pri večini zdrave populacije bo že to dovolj za razrešitev težave. Ker pa življenje ni idealno, tudi ni vedno mogoče slediti vsem priporočilom. Ko nam tudi s povečanim vnosom vode in vlaknin ne uspe odpraviti zaprtja, so v lekarni na voljo številni pripravki – od tablet, sirupov in svečk do zdravilnih čajev, zrnc in praškov, ki pospešijo izločanje. Vendar uporaba odvajal ne sme biti razlog, da zanemarimo stebre dobre prebave. Prav tako redna uporaba določenih odvajal ni priporočljiva, saj lahko povzročijo poslabšanje zaprtja in polenitev črevesja.

Katera metoda zdravljenja bo učinkovita, je odvisno od vseh naštetih dejavnikov in se razlikuje za vsakega posameznika. Izkušnje pa kažejo, da se je z zaprtjem treba spopadati iz dneva v dan.

HIGIENA ODVAJANJA IN REFLEKS PRAZNJENJA

Velikokrat pri zaprtju pozabimo na HIGIENO ODVAJANJA, ki je kljub svoji relativni prezrtosti izrednega pomena za zdravo in predvsem redno odvajanje. Da jo bolje razumemo, se moramo seznaniti z mehaniko iztrebljanja.

Naloga debelega črevesa je, da tekočo vsebino, ki pride iz tankega črevesa, spremeni v blato trdnejše konsistence. Hranilne snovi in večji del tekočine se absorbirajo že v tankem črevesu, med ritmičnim gibanjem (peristaltiko) črevesja pa se snov pomika navzdol, kjer se vsrka še preostala voda in bakterije razkrojijo ostanke hrane. Ko se zadnjik polni z blatom, sproži refleks iztrebljanja – siljenje na blato. Dojenčki odvajajo blato refleksno po vsakem obroku. Ta refleks se kasneje ustali na jutranje in popoldansko iztrebljanje, ko se po zaužitju hrane impulz širjenja stene želodca in prebavne cevi v naših možganih pretvori v poziv k odvajanju.

Naša zunanja zapiralna mišica danke je pod vplivom zavesti, kar pomeni, da običajno lahko nadzorujemo, kdaj bomo šli na blato. Zaradi vzgoje, družbenih norm in kulture prepogosto zanemarimo refleks siljenja na blato, kar pa pomeni, da se poruši biološki ritem odvajanja. Po večkratnem ponavljajočem se zadrževanju blata se stene danke razširijo. Če se preveč razširijo, postanejo neobčutljive in ne dobimo več poziva od črevesja, da je treba na blato – sledi postopna izguba refleksa odvajanja. To se pogosto zgodi pri starejši populaciji, pri kateri je elastičnost tkiva zmanjšana, mišice medeničnega dna oslabijo, pogoste pa so tudi okvare hrbtenjače in s tem povezanega živčevja, ki oživčuje tudi rektum. Prav tako je pomembna anatomska lega danke, tako imenovan anorektalni kot. Ta se lahko izravna zaradi anatomskih sprememb v starosti, po poškodbah, po porodu ali zaradi oslabelosti mišic.

Ko enkrat izgubimo refleks odvajanja, si ga ni nemogoče privzgojiti nazaj. Tako kot vsako mišico, ki je pod vplivom naše volje, je tudi to mogoče okrepiti. Vsak dan ob istem času sedemo na straniščno školjko in blago stiskamo mišice medeničnega dna. Treba je paziti, da ne pritiskamo s preveliko silo, ker se lahko pri močnem naprezanju pojavijo hemoroidi ali druge poškodbe prebavil. To izvajamo približno 3–5 minut. Pri tej vaji na začetku ni poglavitni cilj iztrebljanje, ampak zgolj stimuliranje tega – prebujanje mišic in stimulacija njihovega delovanja. To je dolgotrajen proces, ki pa lahko ob vztrajanju do neke mere pripomore k ureditvi iztrebljanja. Prav tako je pomembno, da ko se enkrat mišice prebudijo in začutite siljenje na blato, tudi greste na blato. Zgodi se lahko celo, da boste tudi do 5-krat na dan na stranišču in odvajali zgolj manjše količine blata. Četudi pride do tega, je to dober znak, saj pomeni, da se črevesje prebuja. Čez čas se iztrebljanje ustali in posledično se količine blata povečajo. Na tej točki je pomembno, da se ne zatečemo spet k starim navadam zadrževanja blata in nerednega iztrebljanja, prav tako pa je pomembno, da ne prenehamo z vajami stimulacije mišičja, saj se bo črevesje spet polenilo.

Po vsem navedenem lahko rečemo, da skoraj nikoli ne bo za zaprtje kriv zgolj en dejavnik, ampak bo običajno neka kombinacija zgoraj opisanih. Zato žal ne morete pričakovati, da boste zgolj z enim ukrepom oz. zdravilom rešili celotno težavo. Da pravilno izberemo režim zdravljenja, je treba najprej razmisliti, kaj bi bil lahko vzrok zaprtja. Šele takrat smo lahko zares uspešni pri njegovem odpravljanju. Že res, da z odvajali dokaj hitro rešimo trenutno stanje zaprtosti, vendar so takšne rešitve zgolj kratkotrajne in pogosto je treba ponovno poseči po njih. Nasprotno pa lahko zgolj z nekaj truda in vztrajanjem pri majhnih spremembah načina življenja dokaj dobro obvladujemo svojo prebavo in posledično skrbimo za kakovostno življenje.

Katarina Kraner Grobin, mag. farm.

Objavljeno v: Prebavila in presnova