Vaginalne okužbe so pogosta zdravstvena težava, ki prizadene številne ženske v različnih življenjskih obdobjih. Lahko so posledica različnih dejavnikov, vključno z neravnovesjem v vaginalni flori, higiena, hormonske spremembe, spolno prenosljive bolezni in uporaba nekaterih zdravil.

Vaginalni izcedek

Vaginalni izcedek je naravna telesna tekočina. Sestavljen je iz: 

• vode (90 %): voda pomaga pri vlaženju in redčenju drugih snovi, zato je izcedek pogosto tekoč ali sluzast; 
• sluzi: gostota in količina sluzi se spreminjata glede na stopnjo cikla;
• odmrle celice: notranjost nožnice se nenehno obnavlja, zato se z izcedkom izločajo odmrle celice. To je popolnoma naraven proces 'čiščenja';
• bakterije, predvsem laktobacili (koristne bakterije), ki vzdržujejo kisel pH (pH nožnice je kisel in se giblje med 3,8 in 4,2), uničujejo škodljive bakterije in ščitijo pred okužbami;
• encimov in beljakovin, ki pomagajo pri razgradnji odmrlih celic in mikroorganizmov. 

Vaginalne okužbe

Glivično vaginalno vnetje

Glivično vaginalno vnetje najpogosteje povzroča glivica Candida albicans. Ta gliva naravno živi v naši črevesni flori, v ustni votlini, na naši koži in v vaginalni flori, vendar se lahko čezmerno razmnoži, če nastane neravnovesje bakterij.

Zakaj nastane okužba?

Glivice se razmnožijo, ko je porušeno ravnovesje bakterij v nožnici. Ravnovesje v nožnici se poruši zaradi:

• Antibiotiki: uporaba antibiotikov uniči vaginalno floro.
• Hormonske spremembe: Nosečnost, menstruacija, kontracepcijske tablete, povečana raven estrogena lahko spodbuja rast glivic.
• Sladkorna bolezen: Glivice imajo rade sladkor – odvečna količina sladkorja v telesu jim pomaga rasti.
• Stres in oslabljen imunski sistem: Oslabljeno telo se težje brani pred glivicami.
• Tesna in sintetična oblačila: Topel, vlažen prostor je idealen za rast in razvoj glivic.
• Preveč sladkorja: Sladkor hrani glivice in spodbuja njihovo rast.
• Neustrezna higiena ali pretirano izpiranje: Uniči naravno zaščito in pH nožnice.

Simptomi vaginalne glivične okužbe:

• Močna srbečica v nožnici in na zunanjem spolovilu.
• Pekoč občutek, zlasti pri uriniranju ali spolnem odnosu.
• Zgoščen beli izcedek, ki je podoben skuti.
• Izcedek običajno nima močnega vonja.

Zdravljenje
Glivične okužbe se običajno zdravijo z lokalnimi antimikotiki, kot so kreme, vaginalne svečke ali pa kombinirano zdravljenje – antimikotiki (klotrimazol, mikonazol) v kombinaciji z antibiotiki. V času zdravljenja in po zdravljenju se priporoča uporaba probiotikov, ki bodo uravnali vaginalno floro. Pomembno je, da se zdravljenje zaključi v celoti, da preprečimo ponovno okužbo. Pri vaginalnih glivičnih okužbah se priporoča tudi sočasno zdravljenje partnerja. Če lahko, uporabljajmo bombažno spodnje perilo, izogibajmo se dnevnim vložkom in tesnim oblačilom. Po prhanju poskrbimo, da bo spolovilo suho. Pri umivanju uporabljajmo milo za intimno uporabo in ne pretiravajmo z večkrat dnevnim umivanjem nožnice.

Bakterijska vaginoza

O bakterijski vaginozi govorimo, ko čezmerno rastejo določene bakterije, predvsem škodljive (npr. Gardnerella vaginalis), zmanjša pa se število koristnih laktobacilov (koristne mlečnokislinske bakterije), ki sicer vzdržujejo normalen pH nožnice. Gardnerella vaginalis je najpogosteje povezana bakterija z bakterijsko vaginozo, čeprav ni edina. To je anaerobna bakterija (živi v okolju z malo kisika), ki je lahko prisotna tudi pri zdravih ženskah, vendar v zelo majhnih količinah. Ko se zmanjša število laktobacilov, se Gardnerella vaginalis pretirano razmnoži in poruši naravno ravnovesje v nožnici. To vodi do spremembe pH (iz kislega v bazičnega), kar dodatno omogoča rast drugih škodljivih bakterij. Med razmnoževanjem Gardnerella vaginalis sprošča spojine, ki povzročajo značilen vonj po ribah. Lahko se tudi veže na celice nožnične sluznice in tvori biofilm, ki oteži zdravljenje in lahko povzroči ponovitve bolezni.

Vzrok za nastanek bakterijske vaginoze:

• čezmerna uporaba intimnih mil ali izpiranje nožnice (s čezmernim izpiranjem in umivanjem se odstranijo koristne bakterije, razmnožijo se škodljive bakterije);
• spolna aktivnost – čeprav bakterijska vaginoza ni spolno prenosljiva bolezen, lahko spremembe spolnih partnerjev vplivajo na vaginalno floro;
• uporaba materničnega vložka; 
• stres in drugi dejavniki, ki vplivajo na imunski sistem;
• kajenje;
• uporaba antibiotikov vpliva na vaginalno floro;
• hormonske spremembe – padec koncentracije estrogena zaradi staranja.

Simptomi bakterijske vaginoze

• Neprijeten vonj, ki je pogosto opisan kot vonj po ribah. Vonj je običajno izrazitejši po spolnem odnosu ali menstruaciji.
• Zelen ali sivkast izcedek, ki je obilen, grudast, lahko tudi penast.
• Občutek draženja ali srbenja v predelu nožnice, vendar je srbenje običajno manj intenzivno kot pri glivični okužbi ali pa ga sploh ni.
• Nelagodje pri spolnem odnosu ali uriniranju, ki pa ni nujno prisotno pri vseh primerih.

Zdravljenje
Bakterijska vaginoza se običajno zdravi z antibiotiki (metronidazol ali klindamicin), ki so na voljo v obliki krem, gelov, vaginalnih tablet, globul in tablet. Pomembno je, da se sočasno zdravi tudi partner in da zdravljenje zaključite v celoti. Tako se prepreči ponovitev okužbe. Poleg terapije z antibiotiki je treba uporabljati tudi probiotike. Probiotiki obnovijo vaginalno floro ter zmanjšajo tveganje za ponovitev okužbe. Smiselna je uporaba mlečne kisline, saj v kombinaciji s terapijo uporabe antibiotikov učinkovito lajša simptome bakterijske vaginoze in spodbuja obnavljanje vaginalne flore, zmanjša se tveganje za ponovitev okužbe in zmanjša se tveganje za odpornost na antibiotike.

POMEMBNO: Pri uporabi kreme s klindamicinom se ne smejo uporabljati kondomi in diafragme, saj zdravilo oslabi lateks, zaradi česar ni več zaščite pri spolnem odnosu.

Klamidija

Klamidija je spolno prenosljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Clamydia trachomatis. To je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb, vendar je pogosto asimptomatska, kar pomeni, da lahko ženske okužbo nosijo brez vednosti.

Vzrok za nastanek klamidije
Klamidija se prenaša izključno s spolnim odnosom brez zaščite. Lahko se prenese med porodom z matere na otroka. Okužba je lahko prisotna brez očitnih simptomov, kar pomeni, da lahko oseba okuži druge, ne da bi vedela, da je okužena.

Simptomi klamidije
Velikokrat ni nobenih simptomov, zato jo tudi imenujemo tiha okužba. Če se pojavijo, lahko zaznamo:

• nenavaden izcedek iz nožnice, ki je lahko bel, rumen ali zelene barve;
• bolečine v spodnjem delu trebuha ali medeničnem predelu;
• pekoč občutek pri uriniranju ali bolečino pri spolnem odnosu;
• neznačilne krvavitve med menstruacijo.

Zdravljenje
Klamidijo zdravimo z uporabo antibiotikov (azitromicin ali doksiciklin) v obliki tablet. Zdravljenje je nujno, saj lahko nezdravljena klamidija povzroči resne posledice, kot so neplodnost ali kronične medenične vnetne bolezni. Pomembno je, da se zdravita oba partnerja. Med zdravljenjem se izogibajmo spolnim odnosom. Tudi tukaj se med zdravljenjem priporoča uporaba probiotikov in mlečne kisline.

Trihomoniaza

Trihomoniaza je spolno prenosljiva bolezen, ki jo povzroča enocelični zajedavec protozoj. Okužba prizadene predvsem urogenitalni trakt pri ženskah in moških.

Vzrok za nastanek trihomoniaze
Trihomoniaza se prenaša z vaginalnim spolnim odnosom. Redkeje se prenaša z deljenjem brisač, kopalk ali spodnjega perila. Zajedavec je zelo odporen in lahko preživi na vlažni brisači (savna, bazen, telovadnica) 24 ur. Okužba je zelo pogosta, pogosto pa ostane asimptomatska (brez simptomov).

Simptomi:

• Obilen zelenkasto-rumen izcedek z neprijetnim vonjem (gnile jabolke).
• Pekoče uriniranje.
• Nelagodje med spolnim odnosom.
• Pri ginekološkem pregledu se lahko opazijo pikčaste krvavitve na stenah nožnice in materničnem vratu (jagodaste točke).

Zdravljenje
Trihomoniazo zdravimo z metronidazolom v obliki tablet ali vaginalnih tablet, lahko pa v kombinaciji. Pomembno je, da se zdravita oba partnerja hkrati, tudi če eden nima simptomov. Spolni odnosi se odsvetujejo, dokler okužba ni popolnoma ozdravljena (vsaj 7 dni po zdravljenju).

POMEMBNO: V času zdravljenja z metronidazolom ni dovoljeno uživanje alkohola zaradi neprijetnih stranskih učinkov.

Genitalni herpes

Genitalni herpes je virusna okužba, ki jo povzroča virus herpes simpleks. Genitalni herpes je spolno prenosljiva bolezen in se lahko prenaša, tudi če oseba nima očitnih simptomov. Lahko povzroči izpuščaje in mehurčke na genitalijah, ki so lahko zelo boleči.

Vzrok za nastanek genitalnega herpesa
Okužba se prenaša s spolnimi odnosi ali stikom z okuženimi ranami. Povzročata ga dva seva virusa herpes simpleks, HSV1 in HSV2. HSV1 običajno povzroča izbruhe na ustih (mehurčki), vendar lahko okuži tudi genitalno območje. HSV2 je običajno povezan z genitalnim herpesom.

Simptomi:

• Lahko se pojavijo od 2 do 12 dni po okužbi, včasih tudi več let pozneje.
• Srbenje, pekoč občutek ali mravljinčenje v predelu spolovila.
• Boleči mehurčki ali razjede na spolovilu, zadnjici ali notranjosti stegen.
• Otečene bezgavke, vročina, glavobol, bolečine v mišicah.
• Bolečine pri uriniranju (če so ranice blizu sečnice).

Zdravljenje
Genitalni herpes zdravimo s protivirusnimi zdravili, kot so aciklovir ali valaciklovir. Ti zmanjšajo trajanje simptomov in preprečijo ponovitve. Herpes ni ozdravljiv, zato je zdravljenje usmerjeno v obvladovanje simptomov. Treba je poskrbeti za dodatno podporo imunskemu sistemu v obliki prehranskih dopolnil (betaglukani, probiotiki ...). Med samim izbruhom se je treba izogibati spolnim odnosom.

Okužba HPV 

Okužba HPV (humani papiloma virus) je zelo pogosta spolno prenosljiva bolezen, ki jo povzroča humani papiloma virus. Obstaja več kot 200 različnih vrst HPV, od katerih nekatere povzročajo resne zdravstvene težave, druge pa so lahko popolnoma brez simptomov.

Vzrok
HPV se najpogosteje prenaša s spolnimi odnosi z okuženo osebo, tudi če ni vidnih znakov okužbe, kot so bradavice ali drugi simptomi. Nekateri tipi HPV povzročijo kožne bradavice, ki se prenašajo z neposrednim stikom z okuženo kožo. Virus se lahko prenese med porodom na novorojenčka. Večina okužb s HPV je asimptomatskih, kar pomeni, da ljudje, ki so okuženi, ne vedo, da prenašajo virus.

Simptomi
Večina ljudi, okuženih s HPV, nima nobenih simptomov. Virus se samodejno izloči iz telesa v nekaj letih. Vendar pa nekatere vrste HPV lahko povzročijo resnejše težave:

• bradavice na genitalnem področju (genitalne bradavice), na rokah, nogah ali obrazu;
• spremembe na materničnem vratu pri ženskah, ki lahko vodijo do raka materničnega vratu (povzroča jih lahko predvsem HPV tipa 16 in 18);
• rak – nekateri tipi HPV lahko povzročijo raka na drugih delih telesa, kot so grlo, anus in penis.
   

Zdravljenje
V večini primerov okužbe HPV zdravljenje ni nujno, saj se organizem sam spopade z okužbo. Zdravijo se predvsem posledice okužbe, kot so bradavice ali rak materničnega vratu, ki ga povzroči okužba z virusom HPV.

POMEMBNO: Preventivni ukrep za zaščito pred virusom HPV je cepljenje in uporaba zaščite (kondom) pri spolnih odnosih. Cepljenje proti virusu HPV je zelo učinkovito pri preprečevanju okužb z nekaterimi najnevarnejšimi tipi HPV (kot so HPV 16 in18), ki so povezani z rakom. Cepivo lahko prepreči tudi genitalne bradavice. Cepljenje se priporoča mladim pred začetkom spolnih odnosov.

V primeru okužbe je priporočljivo posebno pozornost posvečati imunskemu sistemu. Povečati je treba vnos folne kisline, saj njeno pomanjkanje okrepi delovanje virusa na celice materničnega vratu. Za povečanje imunskega sistema uporabljamo betaglukane v kombinaciji vitamina C, vitamina D, cinka in selena. Dobro podporo imunskemu sistemu dodajo tudi probiotiki v obliki vaginalnih tablet ali tablet.

Razumevanje različnih vrst vaginalnih okužb in njihovih simptomov je ključnega pomena za hitro prepoznavanje in ustrezno zdravljenje. Prepoznavanje teh okužb je prvi korak k učinkovitemu zdravljenju in preprečevanju ponovnih okužb.