Vsi, ki imamo stik z nosečnicami, doječimi materami in dojenčki, sedaj že dobro vemo, da je dojenje najboljši način prehranjevanja dojenčka. Vemo, da je pomembno zgodnje pristavljanje čim prej po rojstvu, da je treba dojenčka pristavljati na njegovo pobudo in ne na vsake 3 ure, da je koristno, če je otrok pristavljen med 8 in 12-krat dnevno. Doječa mati ne potrebuje posebne diete, ko doji, mora pa dovolj jesti in predvsem popiti dovolj tekočine.

Zagotovo pa obstaja nekaj dejstev, ki jih o dojenju niste poznali ali pa ste imeli o njih napačno predstavo.

Dojenje pomaga pri izgubljanju telesne mase mame – DELNO DRŽI

Res je, da ženske, ki izključno dojijo, porabijo nekje do 500 kcal na dan več kot nedoječe matere. Seveda pa je vse odvisno od njihove prehrane. Če pojedo veliko kaloričnih jedi, nezdrave hrane in sladkarij, bo kalorijski vnos presegal porabo in kilogrami se bodo kopičili. Če je kalorijski vnos nekje uravnovešen s porabo, bodo kilogrami ostajali na istem. Če pa je kalorijski vnos manjši kot je poraba, se bodo kilogrami topili. Previdnost je potrebna v času, ko mati začne uvajati gosto hrano svojemu dojenčku in zaradi uvedenih obrokov zmanjša število podojev. Takrat pade tudi poraba kalorij na račun dojenja, kar bi se naj upoštevalo pri prehrani matere.

Pitje piva bo povečalo količino mleka – NE DRŽI

Alkohol v majhni količin prehaja v mleko in sicer je količina alkohola v mleku direktno odvisna od količine alkohola v materini krvi. Če je torej mati popila kozarec piva in dojila čez 2 uri, bo količina alkohola v mleku zelo majhna, če pa je mati popila več kozarcev v kratkem času in dojila pol ure po zadnjem, pa bo količina alkohola v mleku velika, kar lahko otroku škodi. V tem primeru svetujemo, da se mleko izčrpa in zavrže. Pivo sicer vsebuje hmelj, ki mamo pomirja, umirjena mama pa lahko ima več mleka, še zlasti, če je pogosto pod stresom.

Dojenje uspava dojenčka in doječo mamo – DRŽI

Dojenčki med dojenjem veliko krat zaspijo, dojenje jih uspava. Materino telo pri nočnem dojenju v mleko proizvaja več triptofana (to je aminokislina, ki inducira spanje). Triptofan je predhodnik serotonina, vitalnega hormona za delovanje možganov in razvoja. V zgodnjem življenjskem obdobju uporaba triptofana povzroča tvorjenje več serotoninskih receptorjev.
Sproščanje oksitocina pri mami ima pomirjujoč učinek in vpliva na sproščanje in uspavanje mame.

V času dojenja mati ne more zanositi – NE DRŽI

Matere, ki izključno dojijo in pristavljajo dojenčka na manj kot tri ure oz. po njegovi želji, ponoči pa dojenček brez dojenja spi do 5 ur, običajno nimajo menstruacije. Dokler je nimajo, naj ne bi mogle ponovno zanositi, vendar pa ta metoda kontracepcije ni zelo zanesljiva. Takoj ko se pojavi prva menstruacija, je možnost, da doječa mama spet zanosi. V kolikor si tega ne želi, obstaja hormonska kontracepcija, ki je primerna v času dojenja. Izbranega ginekologa naj prosijo za recept zanjo.

Dojenje v nosečnosti je možno – DRŽI

Dojenje je v večini primerov združljivo z nosečnostjo. Dobro je vedeti, da lahko zaradi sproščanja oksitocina, ki se sprošča med dojenjem, pride do lažnih popadkov, kar pa ne predstavlja težave, če ne gre za rizično nosečnost. V nasprotnem primeru pa se je treba posvetovati z ginekologom. Nobenih dokazov ni, da bi bilo dojenje za nerojenega otroka kakor koli škodljivo. Bradavice lahko med nosečnostjo zaradi hormonskih sprememb postanejo bolj boleče. Nekoliko se lahko zmanjša količina mleka (še zlasti proti koncu nosečnosti), mleko se nekje v 2. trimesečju spremeni po okusu in sestavi. Zaradi tega nekateri dojenčki sami zavrnejo dojenje. 

V primeru, da dojite med nosečnostjo, morate posebno skrbno paziti na vnos kalorij in tekočine, namreč poskrbeti morate zase, za plod in za mleko za dojenčka. Osnovno priporočilo je, da povečate vnos kalorij za 600 – 800 kcal dnevno. Pomembno je, da vnesete dovolj kalcija in beljakovin ter da zaužijete dovolj vode.

Mati naj doji samo enega otroka istočasno – NE DRŽI

Vso nosečnost ste dojili, nato pa je nastopil čas poroda. Kaj pa sedaj? Ali se mora starejši otrok odstaviti, da bo dovolj mleka za novorojenčka? Načeloma ne, če bo povpraševanje dovolj veliko, bo takšna tudi ponudba in mleka bo dovolj za oba. Vendar je tudi tukaj zelo pomembno, da poskrbite tudi zase. Če boste preveč izčrpani in utrujeni, ne boste mogli poskrbeti za svoje otroke, zato upoštevajte signale vašega organizma in se pravočasno odzovite, če vam telo kaj sporoča – v tem primeru poskusite najti drugo rešitev.

Vsaka mama zna dojiti – DELNO DRŽI

Skoraj vsaka mama je zmožna dojenja, ampak da pa se vzpostavi laktacija in da se ustvari harmonična vez med dojenčkom in mamo, kjer vse poteka tako, kot je predvideno v naravi, pa je včasih potrebno nekaj truda, znanja in tudi pomoči. 

Zmotno je prepričanje, da v kolikor v dveh ali treh dneh po porodu ne bo mleka, da mama ne bo mogla dojiti in bo otroku dodajala mlečno formulo. Dojenje zahteva vajo in lahko na začetku predstavlja precejšen izziv. Vsak doječ par je unikaten, zato je potrebnega nekaj časa, da tak par ugotovi, kaj jima najbolj ustreza. 

Na tvorbo mleka vplivata tako porod kot otrokovo sesanje, na dojenje pa vplivajo naša prepričanja o dojenju, okolica, družina in prijatelji, miti in resnice o dojenju, ki jih s seboj nosimo še iz otroštva in tudi naša pričakovanja. Na dojenje se je dobro pripraviti – v obliki načrta za dojenje, iskanja informacij v kvalitetni literaturi že med nosečnostjo, vzpostavi se lahko prvi stik s svetovalko za dojenje. Na tak način bo mama k dojenju pristopila bolj samozavestno in bolj osveščeno in se bo tudi lažje lotila težav, v kolikor se bodo pojavile.

Po porodu je premalo mleka – NE DRŽI

Večkrat se mi je že dogodilo, da so me poklicale novopečene mame (še pogosteje pa babice) in me vprašale, kaj naj naredijo, ker po porodu nimajo skoraj nič mleka… Poskusile so si ga izčrpati, pa so pritekle samo kapljice… V prvih dneh po porodu mleku, ki nastaja, pravimo kolostrum ali »prvo cepivo« ali »tekoče zlato«… V tej majhni količini mleka se skriva vse, kar dojenček potrebuje za začetek življenja. Volumen kolostruma je res majhen, ampak je dovolj, da vsake 2-3 ure oz. ko je potrebno napolni dojenčkov želodček. Zato je še toliko bolj pomembno dojenje na otrokovo zahtevo. S tem, ko boste upoštevali otrokove želje po dojenju, bo dobil vse, kar potrebuje in ne bo ostal lačen.

Dojenje je vedno malo boleče – NE DRŽI

Dojenje ni boleče in ne sme biti boleče. Na začetku je normalno, da se bradavice in dojke prilagajajo na dojenje in so zaradi tega lahko bolj občutljive. V kolikor neprijeten občutek ne mine ali pa dojenje boli, se posvetujte s svetovalko za dojenje, ki vam bo pokazala, kako pravilno pristaviti dojenčka.

Dojenje v javnosti je neprimerno – NE DRŽI

V hranjenju lačnega dojenčka seveda ni nič neprimernega. To lahko počnemo kjer koli in kadar koli. In nič ni boljšega od tega, da imamo »pri roki« svežo, najprimernejšo hrano, ki je ekološko neoporečna, vedno ravno prave temperature in prilagojena starosti in potrebam dojenčka. Številne zdravstvene ustanove že imajo prostore, kjer lahko mama v miru podoji svojega dojenčka, prav tako to udobje nudijo nekateri lokali, prostori, kjer poteka telovadba ali masaža dojenčkov, seveda pa si želimo, da bi bilo teh prostorov v prihodnosti še več.

Zdravila prehajajo v materino mleko – DELNO DRŽI

Zdravila lahko prehajajo v materino mleko, vendar ne vsa in v različnih količinah. Večina zdravil je združljiva z dojenjem in v mleko prehajajo v zelo majhnih količinah, nižjih, kot so količine, ki so odobrene za uporabo pri dojenčkih. Uporabljajo naj se najkrajši možni čas in v najmanjšem še učinkovitem odmerku. Smiselno je uporabljati po eno zdravilo naenkrat in izbirati zdravila, ki so odobrena za rabo v pediatriji. Kadar je to smiselno, se lahko zdravilo odmerja glede na čas med enim in drugim podojem, npr. tik po podoju ali takrat, ko mati dlje časa ne bo dojila. Če se dojenček doji samo ponoči, naj doječa mati zdravilo vzame takoj zjutraj oz. če se doji samo čez dan, naj ga vzame po zadnjem večernem podoju. 

Odsvetuje se uporaba zdravil, ki zmanjšajo količino mleka. Samozdravljenje, zdravljenje na lastno pest in na lastno odgovornost, se svetuje samo po posvetu z ustreznim strokovnjakom, torej zdravnikom ali pa farmacevtom svetovalcem. Prenehanje dojenja zaradi zdravljenja matere pa naj bo vedno zadnja izbira.