Telo nosečnice se 9 mesecev spreminja anatomsko, fiziološko, psihološko in sociološko z namenom, da ustvari optimalne razmere za rast in razvoj ploda. 

Prilagoditve telesa, ki vplivajo na gibanje v nosečnosti

Srčno-žilni sistem: Že v zgodnji nosečnosti nastopi prilagoditev s periferno vazodilatacijo. Srčno žilni sistem zadovoljiti povečano porabo kisika in hranilih snovi. Volumen krvi se poveča za 35 – 50 %. Krvni tlak je v nosečnosti kljub povišanemu volumnu cirkulirajoče krvi in zvečanemu minutnemu volumnu nižji, nekoliko se dvigne šele v tretjem tromesečju nosečnosti. V pozni nosečnosti se nizek krvni tlak pojavi med ležanjem na hrbtu, saj masa ploda pritiska na spodnjo veno kavo (žila, ki dovaja kri iz spodnjega dela telesa v srce) in zmanjša dotok krvi nazaj v srce. Posledica tega so slabost, omotičnost, vrtoglavica ali celo nezavest. Da bi se temu izognili, nosečnicam po 16. tednu nosečnosti svetujemo ležanje na levem boku in izogibanje vajam, pri katerih leži na hrbtu več kot 5 minut skupaj.

Respiratorni sistem: Rebra se v nosečnosti pomaknejo navzven in navzgor, obseg prsnega koša se poveča za 5 do 7 centimetrov. Trebušna prepona se dvigne, kar otežuje dihanje in sili nosečnico k bolj prsnemu dihanju. Frekvenca dihanja se poveča, osnovna poraba kisika v mirovanju se zviša. Nosečnica diha hitreje, globlje in težje, ker potrebuje več kisika zase in za plod. 
 

Živčevje: Zadrževanje tekočin v telesu in posledice otekline lahko povzročijo pritisk predvsem na živce, potekajoče skozi kanale. Temu pravimo utesnitveni sindrom živca, ki mu sledijo bolečina, oslabelost mišične moči, mravljinčenje, odrevenelost in pareza mišice. Najpogostejša so zatekanja zapestij, gležnjev, stopal in obraza. 
Telesna masa

Za zdravo nosečnost in zdravje otroka je optimalno pridobljena telesna masa od 10 do 16 kg. Seveda lahko nosečnica pridobi manj kilogramov, narobe pa je, če je telesna masa precej višja od povprečja. Ženske, ki imajo indeks telesne mase (ITM) višji od 30, naj bi pridobile do 7 kilogramov, tiste z ITM med 27 in 30, bi naj pridobile 7 do 11,5 kg, tiste z normalno telesno težo pa naj bi pridobile do 16 kg. Največ in najhitreje se telesna masa povečuje med 24. in 32. tednom nosečnosti. 
 

Mišice in sklepi: Mišično-skeletne spremembe se pojavijo po vsem telesu. Hormoni vplivajo na povečano raztegljivost ligamentov in sklepnih ovojnic. Poveča se gibljivost sklepov, zato mora nosečnica paziti, da je pri športni vadbi primerno obuta, saj se s tem zmanjša možnost poškodb. 
Mišični tonus se v nosečnosti zmanjša. Posebej je treba krepiti stabilizatorje trupa, ki skrbijo za pravilno držo, mišice medeničnega dna, ki vzdržujejo položaj notranjih organov in paziti na pravilne vaje za trebušne mišice. Če te niso pravilne, lahko privedejo do prekomernega razmika preme trebušne mišice. 

Sprememba težišča telesa: Normalno je, da se v nosečnosti prilagodi telesna drža. Zaradi povečane telesne mase se težišče premakne od drugega križničnega vretenca bolj navzgor in naprej. Da je nosečnica stabilna in v ravnotežju, prilagodi telesno držo, to pa poruši pravilno povezanost telesnih segmentov ter s tem ravnovesje hrbteničnih krivin. Ta novonaastala drža lahko povzroči čezmerno obremenitev kateregakoli od telesnih segmentov, utrujenost, manjše poškodbe in bolečine.

Vpliv športne dejavnosti na nosečnico

Mišična aktivnost v nosečnosti predstavlja za telo stres, kar pa ne pomeni, da se nosečnica ne sme gibati. Nasprotno. Priporočljivo je, da je aktivna, pri tem pa je treba upoštevati več dejavnikov, kot npr. koliko in kako je bila aktivna pred nosečnostjo, kako se počuti v nosečnosti, kakšno je njeno zdravstveno stanje, kaj ji najbolj ustreza, ali občuti ob gibanju bolečine in glede na to prilagoditi vrsto in intenzivnost vadbe.

Pomembno je upoštevati, da se poraba kisika med vadbo poveča. Športi, kjer se nosečnica močno zadiha (kolesarjenje, plavanje) so priporočljivi, odsvetovan je pa tek, kjer telo premaguje svojo lastno silo teže. Pomembno je, da med naporom nosečnica ne zadržuje diha. Voda naj ima med 28 in 32 stopinj C, v kolikor se odloči za plavanje. 
Posledica ukvarjanja z aerobno aktivnostjo je dodatno povečan volumen krvi. Zaradi tega morajo nosečnice, ki se redno ukvarjajo s telesno aktivnostjo, skrbeti za zadosten vnos železa. Slabokrvnim nosečnicam se intenzivnejša telesna aktivnost odsvetuje. 

Nosečnice naj si ves čas merijo svoj utrip in skrbijo, da ta ne preseže 140 utripov na minuto. 

Nosečnice morajo stalno nadomeščati izgubo tekočine, piti morajo pred, med in po aktivnosti, kar je še zlasti pomembno v poletnih mesecih. Paziti morajo, da se ne pregrejejo. Telesna temperatura nosečnice med telesno aktivnostjo ne sme narasti nad 38 stopinj C.

Namen telesne vadbe v nosečnosti

Glavni namen športne dejavnosti v nosečnosti je: 

• ohranitev motorične sposobnosti nosečnice na ravni pred zanositvijo, s čimer bo lažje premagala napore med porodom in se po njem hitreje vrnila k vsakodnevnim dejavnostim;
• ohraniti delovanje srčno-žilnega in dihalnega sistema; 
• okrepiti mišice, ki olajšajo nosečnost, porod in nego dojenčka; 
• popravljati telesno držo;
• preprečevati porast telesne mase;
• raztezati mišice, ki so zaradi slabe telesne drže nagnjene h krajšanju;
• preprečevati mišično-skeletne bolečine (bolečine v križu, poškodbe sklepov);
• zmanjšati razne težave, kot so: krči v mišicah, krčne žile, zatekanje, zaprtje …
• izboljšanje psihičnega počutja;
• zviševanje kvalitete življenja.

Gibanje nosečnic poleti

Poleti morajo nosečnice paziti predvsem na dvig telesne temperature – do tega torej ne sme priti oz. se telesna temperatura naj ne bi dvignila nad 38 stopinj C pri telesni dejavnosti. V primeru visokih zunanjih temperatur nosečnicam svetujemo gibanje zunaj v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah (bolj priporočljive so zgodnje jutranje, zaradi nižjih temperatur in pozitivnega vpliva na začetek dneva, poleg tega lahko večerno gibanje poslabša kvaliteto spanca). Nosečnicam svetujemo, da nosijo lahko oblačila in da pijejo veliko tekočine pred, med in po vadbi (vode, nesladkanega časa). Med vadbo naj si spremljajo srčni utrip in pazijo, da ne naraste nad 140 utripov na minuto. Če je visok, naj znižajo intenzivnost vadbe. Vadijo naj redno, ne predolgo in poslušajo naj svojo telo. Če si morajo vzeti čas za počitek, naj počivajo. Vsaka nosečnica naj si izbere vrsto aktivnosti, ki ji je najbolj všeč in ji najbolj ustreza. Pomembno je, da se po aktivnosti počuti dobro, zadovoljno in sproščeno.  

Pri krvavitvah iz nožnice, povišanem krvnem tlaku, srčno-žilnih boleznih, akutnih okužbah in predležeči posteljici po 26. tednu nosečnosti je telesna aktivnost absolutno odsvetovana.