Prehranjevanje zdravega dojenčka do enega leta starosti se deli v dve glavni skupini. Prvih šest mesecev naj bi bili dojenčki hranjeni izključno z materinim mlekom ali z mlečno formulo.
Dojenje je najboljši način hranjenja dojenčka, izključno vsaj prvih 6. mesecev otrokovega življenja, nato pa ob uvajanju goste hrane do 2. leta starosti ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza.
V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja potrebuje še dodatek mlečne formule ali pa je hranjen izključno z mlečno formulo. Mlečne formule so prilagojene otrokovi starosti in morebitnim posebnostim, kot so kolike, zaprtje, polivanje...
Zdrav izključno dojen dojenček poleg materinega mleka ne potrebuje nobene druge tekočine, vode ali česarkoli drugega, razen ko otrokov pediater oceni drugače (ob driski, močno povišani temperaturi, bruhanju se lahko dojenčku dodaja prekuhana voda...).
Uvajanje goste mešane prehrane
Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane?
Ko vaš dojenček dopolni 6. mesecev, nadaljujte z dojenjem ali s hranjenjem z mlečno formulo, začnite pa uvajati gosto hrano. Dojenček bo predvidoma tudi sam pokazal, kdaj je pripravljen na gosto hrano: ob vašem hranjenju ali pri družinskem obroku bo aktivno sodeloval, cvilil, vriskal, segal po hrani, s pogledom sledil vilici in se zraven slinil, poskušal bo že samostojno sedeti, med podoji, obroki mlečne formule bo pogosto lačen...
Glede na potrebe otroka lahko po posvetu s pediatrom mešano hrano uvajate že prej, vendar ne pred 17. tednom starosti otroka in ne po 26. tednu.
Novo vrsto hrano in nov okus ponudi otroku v 4 do 7- dnevnih razmakih, enkrat dnevno... Začnite s posameznim živilom (npr. korenčkom, kolerabo, bučko), najprej mu ponudite majhno količino, na konici žličke, nato postopoma količino hrane povečujte. Hrano lahko uvajate zmiksano ali pretlačeno, lahko pa se poslužite nove metode – hranjenja na otrokovo pobudo, kjer otroku ponujate koščke hrane, ki si jih sam z roko nosi v usta. Bodite vztrajni in potrpežljivi, včasih je treba posamezno živilo ponuditi tudi 8-krat, da ga otrok sprejme... Otroku pustite, da hrano raziskuje, da jo sam nosi v usta, jo vonja, se z njo poigra...
Kako naj bi si sledila živila, ki jih uvajamo?
Začnemo z zelenjavo. Uporabimo svežo, sezonsko, lokalno pridelano zelenjavo. Začnemo z bučkami, korenčkom, kolerabo, špinačo, cvetačo... Zelenjava naj bo kuhana, pripravljena v majhni količini vode ali na sopari. Kasneje uvedite krompir, ki ga skupaj z zelenjavo skuhajte v malo vode. Za tem sledi meso. Meso ponudite dojenčku, ko je že dopolnil 6. mesecev. Meso naj bo od mladih živali (perutnina, kunec, žrebiček ali teliček), otroku ga ponudite 2-3-krat tedensko. Vsa živila lahko ponudite posebej, lahko pa jih skupaj pretlačite v kašico.
Ko so obroki že večji, dodajte žličko rastlinskega olja (olivno, repično, sojino, občasno lahko dodate tudi maslo).
Ribe lahko dojenčku uvajamo od 6. meseca starosti dalje. Izbiramo sveže, manjše ribe, po možnosti morske, kot so sardele, skuše, sardine... Pazite na kosti v ribi, pozorno odstranite vse.
Pri uvajanju nato sledijo žita in sorodna živila, kot so pšenica, pira, rž, ječmen, oves, riž, proso, ajda, koruza. Žita z glutenom je najboljše uvesti med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je dojenček še dojen. Navadno najprej ponujamo mlečno-žitno kašo, žita pa izbiramo v obliki kosmičev, zdroba, kasneje lahko ponudimo majhne testenine, kuhan riž... Pri kuhanju ne uporabljajte soli ali sladkorja.
Ko žita uvedete, lahko iz njih pripravite tudi kosilo, torej kot zelenjavno-žitno-mesni obrok.
Po zadnjih smernicah po enomesečnem uvajanju zelenjave, žit in mesa dodajte sadje. Uporabljajte sveže, sezonsko, lokalno pridelano sadje, v kolikor je to mogoče: odvisno od letnega časa lahko uporabite jabolka, hruške, breskve, marelice, borovnice, maline... Banane pretlačite skupaj z manj sladkim sadjem. Običajno začnemo z mlečno-žitno-sadno kašo. Za pripravo lahko uporabite iztisnjeno materino mleko ali mlečno formulo. Ves čas pri glavnem zelenjavno-mesno-žitnem obroku uvajajte nove vrste žit in zelenjave, nove vrste mesa, ki ga lahko zamenjate z ribami.
Proti koncu starosti 8 mesecev bi naj otrok prejel 2-3 obroke mešane prehrane na dan, na primer en obrok, kosilo, ki vsebuje zelenjavo, meso in žita ali krompir, en obrok, ki je sestavljen iz žita, sadja in materinega mleka ali mlečne formule.
