Čas nosečnosti in dojenja je tudi čas, ko bodoča mamica običajno še bolj skrbi zase, za svojo prehrano, kvaliteten spanec, gibanje in zdravje na sploh. Vsaka nosečnica, ki zagleda plus na nosečniškem testu, najprej začne z jemanjem folne kisline, kasneje pa po potrebi dodaja še D vitamin, železo, omega 3 maščobne kisline in magnezij. Vendar pa tovrstno jemanje pogosto spremljajo pomisleki bodočih mamic, saj v telo ne želijo vnašati snovi, ki niso nujno potrebne, ki niso preverjene ali bi potencialno lahko celo škodile razvijajočemu se plodu.

V nosečnosti se žensko telo spremeni. Poveča se volumen plazme in rdečih krvničk, zmanjša se koncentracija proteinov, ki vežejo hranila, poveča pa se potreba po nekaterih mikrohranilih. Dobra prehrana nosečnice vpliva na zdravo rast in razvoj ploda, hkrati se ustvarjajo zaloge za potrebe v času dojenja, predvsem se poveča shranjevanje maščob v telesu. V začetku nosečnosti so plodove potrebe tako majhne, da jih lahko celo zanemarimo, če je prehrana nosečnice sicer dobra. Energijske potrebe so v začetku nosečnosti minimalne, rastejo pa ob koncu prvega trimesečja nosečnosti. Med drugo tretjino nosečnosti so beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe potrebni zlasti za rast maternice, prsi, maščobnih zalog in povečanje količine krvi. V zadnjem trimesečju se hranila zlasti porabljajo za rast ploda in posteljice. V drugem in tretjem trimesečju nosečnosti znaša priporočen povečan vnos kalorij 255 kcal/dan. Če nosečnica ne dobi kake snovi dovolj v hrani, si plod to vzame iz njenega telesa (npr. kalcij iz kosti, železo iz krvi…). Neustrezna prehrana nosečnice lahko povzroči zaplete, npr. pomanjkanja mikrohranil povzroči anemijo, nosečniško hipertenzijo, preeklampsijo, zastoj v rasti ploda, težave pri porodu.

Prehranska dopolnila so dodatki k prehrani in glede na zakonodajo sodijo med živila. Ni jim dovoljeno pripisovati zdravstvenih trditev, čudežnih učinkov ozdravitve in dobrobiti, s katerimi zavajamo paciente. Gre za dodatke z vitamini, minerali, rastlinskimi izvlečki, ki jih v telo vnašamo, kadar nam nečesa primanjkuje ali pa imamo povečane potrebe, ki jim ne moremo zadostiti s prehrano. 

Ker prehranska dopolnila sodijo med živila, za njimi običajno ne stojijo obsežne študije, ki raziskujejo njihov učinek, morebitne alergije in preobčutljivostne reakcije, neželene učinke, medsebojno delovanje z drugimi zdravili. Nič od tega na embalaži in v navodilu tudi ni navedeno. Vendar to ne pomeni, da do preobčutljivostnih reakcij, neželenih učinkov ali medsebojnega delovanja z zdravili ne more priti. Zakonodaja pač tega ne zahteva, saj gre, kot smo že prej omenili, za živila. 

Past se skriva predvsem v prehranskih dopolnilih sumljivega izvora, ki so naročena preko spleta ali od nepreverjenih podjetij. Prehranska dopolnila, ki jih tržimo v lekarnah, so tista, ki s pravim strokovnim nasvetom in po pogovoru, najdejo svoje mesto pri izboljšanju pacientovega zdravstvenega stanja.

V času nosečnosti številne presnovne in hormonske spremembe pripomorejo k lažjemu zadovoljevanju povečanih potreb po vitaminih in mineralih, ki jih nosečnost prinese, kljub temu pa se priporoča dodajanje določenih snovi, ki jih telo ne more zagotoviti v zadostni meri. Prehranski status ploda je namreč odvisen od materinega vnosa in kritično pomanjkanje pri mami lahko vodi v malformacije ali slabše zdravstveno stanje pri novorojenčku. 

V spodnji tabeli so predstavljeni vitamini in minerali, ki so pomembni v nosečnosti, njihov pomen v organizmu za nosečnice, priporočeni dnevni odmerki v nosečnosti in naravni viri, iz katerih jih lahko telo črpa.

Folna kislina

Priporočen dnevni vnos folne kisline za odraslega človeka je 200 mikrogramov, kar lahko dosežemo z običajno pestro in uravnoteženo prehrano. Sodobna prehrana je zelo revna s hranili in mikroelementi, zato se vedno več govori o prehranskih dopolnilih.

Potrebe po folni kislini so v nosečnosti bistveno večje, prav tako med dojenjem. Dokazano je bilo, da dodajanje folne kisline pred zanositvijo in med nosečnostjo pomembno zmanjša možnost napake pri razvoju nevralne cevi. Zato se 3 mesece pred zanositvijo in prvo trimesečje nosečnosti, priporoča jemanje folne kisline 400 mikrogramov folne kisline ob uravnoteženi in pestri prehrani. Desetina prebivalstva ima genski zapis, ki ne omogoči dobrega delovanje encima, ki pretvori folno kislino iz hrane v obliko, ki jo telo lahko uporabi. Pri nekaterih posameznikih je dejavnost tega encima lahko zmanjšana tudi za 70 % V novejših prehranskih dopolnilih je zato folna kislina dodana že v obliki aktivne folne kisline.
 

Pomanjkanje mikrohranil v nosečnosti in kasnejši vpliv na kronične bolezni pri otroku

O vplivu pomanjkanja mikrohranil v času nosečnosti na izid nosečnosti vemo že veliko, medtem ko so podatki o tem, kako pomanjkanje vpliva na otroka v njegovem kasnejšem obdobju otroštva, odraščanja in najprej v odraslo dobo, skopi. Splošno znano je, da je za zdravo rast in razvoj ter zdravje skozi celo življenje pomemben presnovni vtis, torej hrana, ki jo dobi plod, dojenček z materinim mlekom in z uvajanjem goste prehrane do 2. leta starosti. To, skupaj z nadaljevanjem zdravega načina življenja, vpliva na kasnejši potek zdravja in tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Vemo, da nezadostna količina mikrohranil v krvi vpliva na spremenjen metabolizem, ožilje, rast in razvoj organov, kar se lahko kaže kot srčno-žilne bolezni, spremenjena ledvična funkcija, količina maščobe v telesu in povečano tveganje za debelost, sladkorna bolezen tipa 2…, vendar podrobnih mehanizmov, kako pomanjkanja vplivajo na te bolezni, še ne poznamo. Najpomembnejša mikrohranila pri tem vplivu naj bi bila železo, cink, vitamin A, vitamin B12, folat, magnezij in vitamin D.