Z nami je Urška Lučev, mag. farm., mednarodna pooblaščena svetovalka za laktacijo (IBCLC) in vodja lekarne Tezno. Že 9 let se aktivno, tako v službenem kot v prostem času ukvarja z dojenjem, predava v šoli za starše, predava tudi bodočim IBCLC svetovalkam in ostalim zdravstvenim delavcem v zvezi z dojenjem in zdravili, doječim mamicam svetuje pri težavah z dojenjem in predvsem pri težavah in skrbeh, ki nastopijo, ko same potrebujejo medikamentozno zdravljenje, pa jih skrbi, da bi s tem, ko bi jemale zdravila, škodovale svojemu dojenčku. Svetovanje v lekarni Tezno izvaja vsak četrtek med 12. in 14. uro po predhodnem dogovoru.

Kaj je dojenje in zakaj je tako pomembno?

Dojenje je hranjenje dojenčka z materinim mlekom preko dojke. Gre za najnaravnejši način prehranjevanja dojenčka, ki mu omogoča optimalno rast in razvoj. Dojenje pa ni samo hranjenje otroka, daje mu tudi veliko ugodja, zagotavlja bližino in občutek varnosti. Je pomembna pot vzpostavljanja in negovanja odnosa med doječo mamo in dojenčkom. 

Izključno dojenje pomeni, da mati otroka izključno doji in mu ne dodaja nobene druge hrane ali tekočine (z izjemo zdravil, prehranskih dopolnil). To naj bi trajajo do približno 6. meseca starosti otroka, ko mu mati začne dodajati gosto prehrano. Po smernicah SZO in Unicefa bi bilo priporočljivo izključno dojiti do 6. meseca starosti dojenčka, nato pa ob gosti prehrani vse do 2. leta starosti otroka ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza.

Vzpostavljanje dojenja po porodu

Dojenje je spretnost, ki se je je treba priučiti. K uspešnemu dojenju pripomore prvi podoj v obdobju nekje do ure/ure in pol po rojstvu otroka. Priporočamo takojšnji tesen telesni stik med otrokom in mamo (ali očetom, če mati ne more ali ne želi).

Novorojenček naj bo takoj po rojstvu v naročju, gol ali gola na materini goli koži. Ta stik naj nemoteno in neprekinjeno traja eno uro po porodu ali dalj, tako dolgo, kot mati in otrok želita. Priporočamo kožni stik tudi v primeru carskega reza ali šivanja raztrganin.

Kako pa postopamo v prvih tednih po porodu?

V prvih tednih po porodu naj bo v središču dogajanja doječi par, torej mama in otrok. Hišna opravila, obiski in vse ostalo lahko počaka. Mama naj počiva, kadar le lahko, ostali čas pa naj ostane v tesnem stiku z dojenčkom. K prsim naj ga pristavi vsakič, ko otrok kaže znake, da bi se dojil. Pomembno je torej, da ga opazuje, da zazna, kdaj je otrok lačen (npr. ko si rokice nosi k ustom, izplazi jeziček, glavo premika levo in desno, je nemiren, išče dojko, se prisesa na vrat, žveči ali liže vse, kar mu pride pod usta…) in ga podoji 8-12-krat v 24ih urah. Jok je pozen znak lakote. Pogosto pristavljanje in dojenje v prvih dneh po porodu je najboljša popotnica za uspešno vzpostavitev laktacije in dojenja.

Približno 4 do 6 tednov po porodu traja obdobje prilagajanja. Dojenje nemalokrat zahteva nekaj vaje in spretnosti, na voljo pa so različni zdravstveni delavci, ki lahko pomagajo, ko mama naleti na težave pri dojenju. Na pomoč lahko priskoči patronažna sestra, medicinska sestra pri pediatrinji, pediatrinja, svetovalci za dojenje. 

Znaki, da se otrok dobro doji: 

• stalno pridobiva na telesni teže;
• po drugem dnevu bo imel otrok v 24. urah najmanj 2 polulani in najmanj 2 pokakani plenički;
• do šestega dneva se število poveča na 6 ali več mokrih pleničk, ter 3 do 8 pokakanih pleničk v 24. urah;
• po enem mesecu je lahko odvajanje blata že manj pogosto.

Ob tem je dobro hranjen otrok živahen in zadovoljen; videti je zdrav, lička ima napeta. Otrok raste, prerašča svoja oblačila.

Težave pri dojenju

Težave pri dojenju lahko nastopijo, dejansko tudi kar pogosto nastopijo, ampak se veliko krat dajo razrešiti z nekaj pomoči in vztrajanja. 
Najpogostejša težava je nepravilno pristavljanje in položaj pri dojenju. Dojenčki lahko tudi zaradi sesalne zmede (ki jo povzročita duda, hranjenje po steklenički) zavračajo dojko.

Znaki, da je otrok dobro pristavljen:

• ima na široko odprta usta – otrokov ustni kot je velik, približno 120 stopinj;
• spodnja ustnica je zavihana navzven;
• otrokov jezik sega preko spodnje dlesni;
• brada se dotika dojke;
• več prsnega kolobarja je vidnega nad zgornjo ustnico kot pa pod spodnjo.

Znaki učinkovitega sesanja:

• otrok sesa počasi in globoko z občasnimi kratkimi premori,
• sliši in vidi se požiranje,
• otrokova lička so napeta, polna,
• otrok je med dojenjem umirjen,
• otrok sam prekine dojenje, spusti dojko, videti je zadovoljen.

Pogostejše težave, s katerimi se srečajo doječe mame: ragade, zamašen mlečni vod, zamašene pore v/na bradavici, zastojna dojka in mastitis.

Ragade

Ragade oziroma razpoke na bradavicah so verjetno najpogostejša težava, s katero se srečajo doječe ženske. Za preprečitev nastanka ragad je pomembno, da je otrok pravilno pristavljen. Če pa se ragade kljub temu pojavijo, naj doječe matere poskusijo dojiti pogosteje, s čimer se izognejo preveliki lakoti pri otroku in zaradi tega hlastnemu in močnemu sesanju. Najprej naj mu mati ponudi manj bolečo dojko in šele potem, ko priteče mleko, pristavi še na drugo, bolj bolečo. Pomembno je tudi, da otroka obzirno odstavi od dojke – v kotiček njegovih ust vstavi prst (mezinec, ki je najmanjši), da popusti vakuum, ki se ustvaril med dojenjem. Po podoju lahko bradavice in kolobar namaže ali z nekaj kapljicami lastnega mleka ali z lanolinom, zelo učinkovite pa so tudi komprese, ki se prav v ta namen dobijo v lekarni. Dojenja ni potrebno prekiniti, tudi če ragade zakrvavijo.

Zamašen mlečni vod

Do zamašitve mlečnega voda prihaja postopoma, ko se mlečna žleza ne prazni dovolj, v posameznem mlečnem vodu se mleko potem zgosti in ga tako zapre. Posledica take zamašitve je boleča, običajno za grah velika omejena zatrdlina v dojki, ki jo je mogoče zatipati. Pred dojenjem naj si mati na prizadeto mesto namesti tople obkladke, med dojenjem pa to mesto le nežno masira.

Zamašene pore v/na bradavici

Zamašena pora v bradavici lahko povzroči zastoj mleka na širšem področju dojke. Stanje lahko opišemo kot belo piko ali belo glavico na vrhu bradavice. Pomagajo tople kopeli in pogosto pristavljanje/dojenje.

Zastojna dojka

Pomembno je razlikovati med normalno polnostjo dojk in zastojno dojko. Do tako imenovanega »navala« mleka običajno pride med tretjim in petim dnevom po porodu, pri čemer je dojko še vedno mogoče nekoliko stisniti, tako da se dojenček lahko udobno in učinkovito pristavi. Zastojna dojka ima značilen videz; videti je napeta, svetleča, boleča, pretok mleka je otežen. Glavni vzrok za zastojno dojko je nepopolno praznjenje dojk, do česar pride zaradi omejevanja dojenja, nepravilnega pristavljanja in/ali nepravilnega sesanja. Pomagajo tople kopeli ali obkladki pred dojenjem in pogosto pristavljanje/dojenje.

Mastitis

Glavni vzrok za nastanek mastitisa je zastoj mleka. Najpogostejše mesto vnetja je zgornji zunanji kvadrant leve ali desne dojke. 

Glavni znaki mastitisa so:

• povišana telesna temperatura nad 38°C;
• povišan pulz;
• mrzlica;
• bolečina;
• utrujenost kot pri gripi;
• rdečina, bolečina, vročina, oteklina na površini dojke;
• deče črte, ki se širijo v pazduho; 
• otrok dojenje zavrača (zaradi povečane količina soli v mleku je okus mleka spremenjen).

S preprečevanjem zastoja mleka v dojkah preprečujemo tudi nastanek mastitisa. To dosežemo z dojenjem na pobudo otroka, z omogočanjem, da se otrok dobro nahrani pri eni dojki, s tem da sesa toliko časa, kolikor želi, nato pa naj ga mati prestavi na drugo dojko; in s tem, da se ne omejuje števila podojev in trajanja posameznega podoja. 

Pri znakih mastitisa naj se doječa mati posvetuje z zdravnikom, saj potrebuje antibiotično zdravljenje.