Nosečnost je posebno obdobje za žensko, bodočo mamo in tudi za partnerja. To je nov začetek, ne glede na to, ali je ženska noseča prvič ali pa ima že otroka. V času nosečnosti se vsaka ženska spoprijema s posebnimi, novimi izzivi na telesni in duševni ravni. To ni le načrtovanje novega življenja, urejanje prostorov za otroka, kupovanje oblačil in pripomočkov. Prisotne so tudi velike skrbi in dvomi, ali bo kos novi vlogi, ali bo otrok zdrav, ali bo zmogla vse napore in pritiske … 

Običajno čuti v tem obdobju veliko odgovornost in skrb zase in za razvijajočega otroka, vendar velikokrat zaradi drugih obveznosti (zaposlitev, služba, otrok …) ne more poskrbeti zase v tolikšni meri, kolikor bi bilo treba.

Težave z nespečnostjo

Nosečniška nespečnost je težava, ki pogosto (celo v 60 %) prizadene nosečnice. Ugotovitve iz raziskav so pokazale, da nosečnice v primerjavi z ženskami, ki niso noseče, so več časa budne, ko zaspijo, pa prejmejo manj spanja s hitrim premikanjem oči (REM), preživijo več časa v rahlih stopnjah spanja in občutijo manj globokega spanja. Hormonsko neravnovesje, strah pred starševstvom, nove skrbi in odgovornosti lahko privedejo do težav z uspavanjem, nočnim zbujanjem ali slabšo kakovost spanja. Na kakovost vpliva tudi refluks, tiščanje na vodo ponoči, sindrom nemirnih nog, bolečine v hrbtenici, velikost nosečniškega trebuha, slabost in bruhanje, smrčanje, zamašen nos … 

Kot pomoč pri nespečnosti svetujemo nefarmakološke ukrepe: odhod v posteljo vsak dan ob isti uri, zbujanje ob isti uri, izogibanje popoldanskemu spanju, telesno aktivnost v dopoldanskem času oz. vsaj nekaj ur pred spanjem, sproščujočo kopel pred spanjem, dihalne vaje ali sproščujočo jogo za lažje spanje, umirjanje zvečer, izogibanje zaslonom v spalnici …

Uporabi zdravil in prehranskih dopolnil se v nosečnosti raje izogibajmo.

Strahovi, s katerimi se nosečnice pogosto spoprijemajo: 

• Strah pred porodno bolečino.
• Strah pred rojstvom prizadetega ali hudo bolnega otroka.
• Strah pred smrtjo med porodom ali smrtjo otroka.
• Strah pred telesnimi spremembami.
• Strah pred težavami z dojenjem in nego otroka.
• Strah pred dogajanjem med porodom.
• Strah pred carskim rezom in vaginalnim porodom.
• Strahovi, povezani z materinstvom.
• Strahovi, povezani s spremembami načina življenja.

S strahovi se lahko nosečnica spoprijema na različne načine, in sicer s pogovorom z ustreznimi osebami, z branjem poljudnoznanstvenih člankov, raziskovanjem dejstev o težavah, strokovno pomočjo … Zelo pomembno je, da preveri njihovo verjetnost in resničnost. 

Duševne težave v nosečnosti

Anksioznost, stres, tesnoba, strahovi in napetost so močni psihološki mehanizmi, ki vplivajo na trajanje in kakovost življenja in spanja, zlasti pri prvorojenkah. Ugotovljena je bila močna dvosmerna povezava med spanjem in razpoloženjem, pri čemer gestacijska nespečnost v nosečnosti močno vpliva na verjetnost pojava poporodne depresije.

Ocenjujemo, da se s tesnobo ali depresijo spoprijema 10–15 % nosečnic. Nekatere duševne težave so prehodne narave in so povezane s sprožilnimi dejavniki, kot so zdravstvene težave nosečnice, odkrite nepravilnosti pri plodu, nesoglasja med partnerjema, finančne težave, neželena nosečnost … Tudi poroka, selitev ali smrt v družini lahko predstavljajo velik stres. 

Znaki duševnih težav v nosečnosti 
Omeniti je treba, da se ne pojavijo vedno vsi znaki. Lahko se pojavi le nekaj od naštetih.

• Žalost
• Jokavost (pogosteje kot po navadi)
• Razdražljivost in nemir
• Huda tesnoba, panični napadi, strahovi
• Izguba zanimanja za aktivnosti, ki so nosečnicam bile včasih zanimive
• Občutki krivde, obupa, nesposobnosti
• Pretirani občutki osamljenosti in zapuščenosti
• Čezmerna utrujenost
• Težave s spanjem
• Spremenjena ješčost
• Samomorilne misli

Kaj lahko nosečnica stori zase?

Najpomembnejša je skrb zase na vseh področjih. Sem sodi zdrava, uravnotežena in raznovrstna prehrana, dovolj počitka in kakovostnega spanca, redna telesna aktivnost, ravnovesje med službenimi, družinskimi in drugimi obveznostmi ter dejavnostmi, ki so nosečnici v veselje. Nosečnica naj ima nekaj časa zase ter tedensko nekaj časa zase in partnerja ter se druži s prijateljicami. Skrb za gospodinjstvo in (druge) otroke je naloga obeh staršev. Kadar je obremenitev prevelika, je dobrodošla zunanja pomoč. 

Pomembno je tudi, da nosečnica ugotovi, kaj jo vznemirja, ter se tem sprožilcem izogiba. Veliko mero sprostitve in ugodja prispevajo joga, čuječnost in meditacija. 

Če nekateri od naštetih znakov trajajo večino dneva in vztrajajo vsaj 2 tedna zapored, je priporočljiv pregled pri osebnem zdravniku, ginekologu, psihiatru ali psihoterapevtu z ustrezno izobrazbo. 

Čeprav nosečnost ni bolezen, naj nosečnica pazi nase. Posluša naj svoje telo, zaveda naj se skrbi zase in za plod ter poskrbi najprej za svoje potrebe. Nauči naj se prositi za pomoč, ko je to treba, včasih pa je treba reči tudi ne.