Kaj je povišan krvni tlak?
Visok krvni tlak imenujemo krvni tlak, ki je enak ali višji kot 140/90 mmHg. Strokovno ga imenujemo arterijska hipertenzija, pa tudi 'tihi ubijalec', saj po navadi simptomi povišanega krvnega tlaka niso opazni. Je bolezen in hkrati eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost srca in ožilja. Zvišan krvni tlak poveča tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap v povprečju za 2- do 3-krat, hkrati pa je vzrok za polovico vseh oblik srčnega popuščanja.

Kako si pravilno izmerim krvni tlak?
Visoke vrednosti krvnega tlaka lahko ugotovimo samo z merjenjem, saj se bolezen ne kaže s simptomi in se bolnik največkrat počuti dobro. 
Krvni tlak čez dan niha. Najvišji je po navadi zjutraj, zvečer se običajno zniža. Na krvni tlak vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so meritve po fizičnem naporu (tudi hoji), govorjenje, hrupno okolje, stres, bolečina, kajenje, uživanje kofeina in hrane pred meritvijo. V takih primerih je visok krvni tlak normalen pojav in ni škodljiv.
Da je meritev čim bolj natančna, krvni tlak merimo sede (po vsaj 5-minutnem počitku), roka in hrbet naj bosta podprta, manšeta, nameščena vedno na isti nadlakti, v višini srca. Bolj kot posamezna meritev je pomembno povprečje meritev v daljšem času. Priporoča se merjenje vsaj 6–7 zaporednih dni, zjutraj in zvečer. Vsakič naredimo dve meritvi v razmiku 1 ali 2 minut in si vrednosti zabeležimo.

Kaj lahko storim, če imam povišan krvni tlak?
Dejavniki tveganja za zvišan krvni tlak so starost, spol (moški pogosteje zbolijo kot ženske), družinska nagnjenost, kajenje, sladkorna bolezen, debelost (še posebej trebušna debelost), nizka stopnja telesne dejavnosti, stres. Na nekatere dejavnike, kot so starost, spol, genetika, žal nimamo vpliva, na druge pa lahko vplivamo s prilagoditvijo življenjskega sloga.
Osnovni napotki, ki so pomemben preventivni ukrep pred nastankom oziroma se z njimi lotimo tudi zniževanja previsokega krvnega tlaka, so:
–    prehranjujte se zdravo;
–    uživajte veliko zelenjave in sadja;
–    redno uživajte predpisana zdravila, tudi takrat, ko se počutite dobro;
–    redno skrbite za telesno rekreacijo;
–    znižajte morebitno prekomerno telesno maso;
–    izogibajte se stresu;
–    prenehajte kaditi;
–    imejte urejeno sladkorno bolezen;
–    redno nadzirajte krvni tlak.

Ali moram uživati neslano hrano?
Pri ukrepih glede prehrane pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom najprej pomislimo na zmanjšanje čezmernega vnosa soli. Sol (kemijsko NaCl) je sestavljena iz natrijevih in kloridnih ionov. Natrij ima pomembno vlogo pri uravnavanju krvnega tlaka v našem telesu. V manjših količinah ga naše telo za ustrezno delovanje nujno potrebuje.
Zdravnik vam bo svetoval, ali naj uživate neslano ali le manj slano hrano. V vsakem primeru pa velja, da povprečno v enem dnevu zaužijemo 9–12 g kuhinjske soli, kar pomeni 3,5–5,5 g natrija. Naše telo pa dnevno potrebuje manj kot pol grama soli. Toliko zaužijemo že z normalno prehrano brez dodane soli. Smernice priporočajo, da dnevni vnos soli omejimo na približno 5 g kuhinjske soli (2 g natrija), to je približno ena čajna žlička. Nasvet velja za vse ljudi. 
Ta cilj pa poskušamo doseči pri vseh hipertenzivnih bolnikih. Splošen namig je, da se izogibamo dodani soli in hrani z visoko vsebnostjo soli. Vendar pa učinkovito zmanjšanje soli ni preprosto, saj je pogosto težko ugotoviti, katera živila vsebujejo veliko soli. Približno 80 % porabe soli vključuje namreč skrito sol v predelanih živilih. Slani prigrizki, kot so čipsi, krekerji, pokovka, vsebujejo veliko soli. 
Poskušajmo jih nadomestiti z oreščki, semeni ali prigrizki z nizko vsebnostjo natrija. Tudi kupljen kruh ima precej soli. Že z dvema kosoma kruha zaužijemo dovolj soli za ves dan. Zato raje uporabljajmo polnozrnati kruh ali doma pripravljen kruh. Predelano meso ima že samo po sebi veliko soli. Sem spadajo tudi hrenovke, slanina, raznorazne klobase.
 Pri nekaterih vrstah sira obstaja večja verjetnost, da zvišajo krvni tlak, kot pri drugih. Izberimo sire, ki vsebujejo malo natrija. Kislo zelje in druga vložena živila pogosto vsebujejo veliko natrija, zato omejimo njihov vnos.
Okus nesoljene ali manj soljene hrane lahko izboljšamo s svežimi ali posušenimi dišavnicami in začimbami, na primer s česnom, čebulo, peteršiljem, drobnjakom, baziliko, origanom, majaronom, muškatnim oreščkom, luštrekom, meliso, rožmarinom, šetrajem, timijanom, zeleno.

Na kaj še lahko pazim pri prehrani?
Bolnikom z zvišanim krvnim tlakom svetujemo, naj uživajo zdravo in uravnoteženo prehrano, ki vsebuje zelenjavo, stročnice, sveže sadje, mlečne izdelke z nizko vsebnostjo maščob, polnozrnata žita, ribe in nenasičene maščobne kisline (zlasti olivno olje). Svetujemo nizko porabo rdečega mesa in nasičenih maščobnih kislin. Takšen primer je mediteranska prehrana. Študije so pokazale, da mediteranska prehrana v obdobju 5 let za 29 odstotkov zniža tveganje za srčno-žilne zaplete v primerjavi z nadzorovano dieto z nizko vsebnostjo maščob in za 39 odstotkov zmanjša možnosti za možgansko kap. Občutno zniža tudi krvni tlak, raven glukoze in lipidov v krvi. Vendar moramo poleg diete spremeniti tudi življenjski slog, kot sta telesna vadba in (če je treba) hujšanje.
Škrobna živila, kot so žita, pekovski izdelki, riž, krompir, testenine, so vir energije, mineralov in prehranskih vlaknin. Živila, ki vsebujejo vlaknine, so nasitnejša in preprečujejo, da bi prepogosto posegali po nezdravih prigrizkih. Vendar velikokrat iz te skupine ne izberemo ustreznih živil, ki jim v procesu predelave vlaknine pogosto odstranijo. V skupino škrobnih zdravil oziroma ogljikovih hidratov prištevamo tudi enostavne sladkorje, ki jih je pri visokem krvnem tlaku treba omejiti. 
Prehrana, bogata s sladkorjem, ali redno pitje s sladkorjem sladkanih brezalkoholnih pijač je povezano s prekomerno težo, sladkorno boleznijo tipa 2 in večjim kardiovaskularnim tveganjem. Zato se temu izogibamo. V svoje obroke vključimo predvsem polnozrnata živila, pripravljena iz moke, ki ji v procesu mletja ni bila odvzeta luščina. Podobno velja tudi pri testeninah in rižu. Uporabljajmo tudi kaše – ajdovo, proseno, koruzno in pirino.
Sadje in zelenjava sta pomemben vir vitaminov, mineralov in antioksidantov. Z njimi vnesemo v telo malo energije, veliko vode in prehranskih vlaknin ter zanemarljive količine maščob. Čeprav sadje lahko vsebuje visok delež sladkorja, uživanje tega ni krivec za dodatne kilograme. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi odrasli dnevno zaužili vsaj 400 g zelenjave in sadja.
Mleko in mlečni izdelki so vir številnih hranil, ki so koristna za naše zdravje (kalcij, vitamin D), vsebujejo pa tudi veliko nasičenih maščob. To se pozna, če mleka in mlečnih izdelkov zaužijemo več. Zato priporočamo izbiro posnetih vrst mleka in mlečnih izdelkov. Največ naj bi uživali osnovne vrste mlečnih izdelkov, saj se s tem izognemo čezmernemu vnosu sladkorja, ki je pogosto dodan mlečnim izdelkom (npr. čokoladi, sadnim jogurtom, mlečnim smutijem …). Dnevno naj bi zaužili 400–500 ml mleka. 
Meso je pomemben del naše prehrane, saj zagotavlja beljakovine, pomembne vitamine (vitamin B12) in minerale (železo, cink). Slabost mesa je, da ga zaužijemo preveč (predvsem rdečega mesa) in da vsebuje nasičene maščobe, ki pomembno vplivajo na povišane maščobe v krvi ter prekomerno težo. 
Zato je pomembno, da izbiramo med pustimi vrstami mesa (perutnina, pusta svinjina, pusta govedina). Ribe so pomemben vir omega-3-maščobnih kislin, ki imajo preventivni učinek pred nastankom bolezni srca in ožilja ter niso kalorične. Uživali naj bi jih vsaj enkrat tedensko.
 Jajca pri visokem krvnem tlaku niso prepovedano živilo, priporočeno pa je največ eno jajce na dan, ki pa ga pripravimo brez večje količine maščob. Tudi stročnice (fižol, čičerika, leča, soja …) so pomemben vir beljakovin. Vsebujejo vlaknine in minerale, kot so baker, fosfor, železo, mangan, kalij in cink.

Kaj pa uživanje alkohola in prave kave?
Čezmerno pitje alkoholnih pijač ne vpliva samo na nastanek, temveč tudi na zdravljenje visokega krvnega tlaka. Če pijete alkohol, ga pijte malo in ne vsak dan. Moški s hipertenzijo, ki pijejo alkohol, naj omejijo uživanje alkohola na največ 14 enot na teden, ženske pa na največ 7 enot na teden (1 enota je enaka 125 ml vina ali 250 ml piva). 
Majhne količine kakovostnega rdečega vina pa so sicer del mediteranske prehrane.
Pri ljudeh, ki kave običajno ne pijejo, ta zviša krvni tlak. Pri rednih pivcih kave krvni tlak ni zvišan, kljub temu pa s pitjem kave ne pretiravajte. Znano je, da kofein lahko povzroči resne motnje srčnega utripa. Zato omejite pitje kave le na eno do dve skodelici na dan.

Jedilnik
Ob koncu podajamo dva primera stroge neslane diete z 0,5–1,25 g soli na dan:

Zajtrk: ovseni kosmiči, čaj z mlekom, mehko kuhano jajce
Malica: sadež
Kosilo: zelenjavna juha z rižem, pečen zrezek, dušen grah, krompirjev pire, neslan kruh, sadje
Malica: čaj z mlekom, kruh
Večerja: paradižnikova juha, pečeno kurje bedro
Dodatki: neslan kruh, sadje

Zajtrk: neslan kruh, žitna kava z mlekom, maslo
Malica: sadež, neslani orehi
Kosilo: zelenjavni sok, zelenjavno-mesna enolončnica, sadna solata, kruh
Malica: žitna kava, neslani keksi
Večerja: zelenjavno-mesna solata, čaj
Dodatki: razne solate, sadni sokovi

Ali ste vedeli?
Že dva kosa kruha vsebujeta dovolj soli za ves dan.

                                Katja Hafner, mag. farm.