INKONTINENCA

Urinska inkontinenca ali nenadzorovano uhajanje urina je neprijetna nadloga, ki se pojavlja pri obeh spolih in v vseh starostnih obdobjih. Tako ženski kot moškemu predstavlja inkontinenca zdravstvene, higienske in socialne težave. Teh težav se sramujejo, zato jih prikrivajo pred svojci in okolico in se počutijo neprijetno. Posledično izgubljajo samozavest in samospoštovanje in se počasi umikajo iz socialnega življenja: prenehajo hoditi na jutranjo kavo s prijatelji, ne hodijo več na plesne vaje, pohode, potovanja, izogibajo se celo obiskom svojih najbližjih in najdražjih. Zraven teh socialnih in družinskih problemov nastopijo še delovni, psihološki in spolni problemi, vsi spremljani z neprijetnim vonjem.

Razmerje uhajanja seča med žensko in moškim je 2 proti 1. Vrsta in starostna porazdelitev sta med spoloma različni. Tudi rizični znaki se dokaj razlikujejo.

Klinično urinsko inkontinenco razdelimo na absolutno in relativno. Absolutna urinska inkontinenca pri ženskah nastane zaradi prirojenih, pridobljenih ali neoplastičnih nepravilnosti. Relativna urinska inkontinenca je:

• napetostno uhajanje urina ali stresna inkontinenca,
• nujnostno uhajanje urina ali urgentna inkontinenca,
• pretočno uhajanje urina,
• nenadzorovano uhajanje urina zaradi prekomerno dejavnega sečnega mehurja.

Najpogostejše vrste urinske inkontinence pri ženski so:

• stresna,
• urgentna in
• mešana, ki je kombinacija urgentne in stresne inkontinence.

Vzrok za nastanek stresne inkontinence pri ženski je oslabljen zaporni mehanizem vratu sečnega mehurja. Najstarejši znan način zdravljenja in preprečevanja nastanka stresne inkontinence so Keglove vaje. Arnold Kegel je bil ameriški ginekolog, ki je prvi prepričal strokovno javnost in ženske, da mišice medeničnega dna zaslužijo več pozornosti. Leta 1948 je objavil razlago, kako z vajami za krepitev mišic medeničnega dna okrepimo mišico zapiralko sečnega mehurja. Vaje se ženske naučijo tako, da zavestno stisnejo mišice medeničnega dna, kot da bi skušala zaustaviti curek urina ali ga vsaj zmanjšati. Mišice stiskamo dokler zmoremo (5 do 10 sekund) oziroma dokler same ne popustijo. Pridobiti moramo občutek, da lahko aktiviramo mišico zapiralko sečnice. Ko si ta občutek pridobimo, izvajamo vaje kjer koli (doma, v službi, na cesti) in kadar koli. Vaje lahko izvajamo stoje, sede ali leže. zapovrstjo naredimo 10 vaj in jih čez dan ponavljamo tako, da jih opravimo do 100. Pri 66% bolnic pričakujemo uspeh pri vztrajni in dosledni vadbi vsaj tri mesece. Ostale oblike zdravljenja stresne inkontinence so elektrostimulacija, pesarji ter operativno zdravljenje.

Urgentna urinska inkontinenca je nenadzorovano uhajanje urina skozi sečnico, ki se pojavi po predhodni močni želji po uriniranju. Najpogosteje se pojavlja na poti do stranišča, ob poslušanju tekoče vode ali pri delu z mrzlo vodo. Je znak za prekomerno dejavno delovanje sečnega mehurja. Vzrok so nekontrolirane kontrakcije sečnega mehurja, ki povzročajo nenadno močno željo po uriniranju. Urgentno inkontinenco zdravimo s treningom (zavestno s pomočjo svoje volje vzpostavimo normalen ritem uriniranja), z elektrostimulacijo ali z zdravili, v redkih primerih tudi operativno.

Med inkontinentnimi moškimi je mnogo več tistih s funkcionalno prizadetostjo:podpora pri hoji, vezani na voziček, revmatizem, artritis. Nevrološka obolenja kot so multipla skleroza, poškodba hrbtenjače, možganska kap povzročajo preveliko vzdražnost mehurja. Sladkorna bolezen ali okvara repa hrbtenjače lahko povzročita atonični mehur z čezrobnim uhajanjem seča ali oslabita medenično dno in nastanek stresne urinske inkontinence. Vzrok za uhajanje urina je lahko tudi operativni poseg v področju medeničnega dna (prostatektomija, transuretralna resekcija). Odvisno od vrste inkontinence pri moškemu je zdravljenje lahko farmakološko, elektrostimulativno ali kirurško.

Velja omeniti še pomen splošnih nasvetov:

• izogibajmo se kavi, čaju, alkoholu in pitju večjih količin tekočine pred spanjem,
• dnevno pijmo zadostno količino tekočin,
• najboljša tekočina je voda,
• ne urinirajmo prepogosto,
• zadrževanje urina pri polnem mehurju ni priporočljivo,
• pravočasno zdravimo uroinfekcijo in
• skrbno analizirajmo vrsto in količino odmerkov zdravil, ki jih moramo jemati.

Težave z nenadzorovanim uhajanjem seča pri nas pestijo več kot osmino odrasle populacije, v manjši meri pa trpijo tudi predstavniki srednje generacije in otroci. Inkontinenca pogosto negativno vpliva tudi na bolnikovo psihično in socialno stanje. Farmacevti v lekarni lahko ob poznavanju bolnikovih osebnih značilnosti in življenjskih navad ter lastnosti izdelkov za inkontinenco celostno svetujemo in tako bistveno pripomoremo k ohranjanju in izboljšanju bolnikove kakovosti življenja.

S sprejemanjem svoje drugačnosti s pozitivno naravnanostjo in s skrbjo za svoje zdravje in higieno lahko kljub uhajanju urina živite polno in radostno življenje.

Elvira Omerović Pešec, mag.farm.

Kategorije

Zadnje objave