Vnetje mehurja je ena pogostih bolezenskih stanj, s katero se pogosteje srečujejo ženske kot moški. Glavni razlog za to je v ženski fiziologiji, saj ima ženska krajšo sečnico kot moški. Posledično imajo bakterije tako krajšo pot do mehurja.
Na splošno govorimo o okužbi urinarnega trakta, ki lahko prizadene kateri koli del urinarnega trakta: ledvice, sečevod, mehur ali sečnico. Vendar je večino vnetij na spodnjih sečilih, torej na mehurju in sečnici. Vnetje mehurja strokovno imenujemo tudi cistitis.
Večina vnetij je akutnih in lažje rešljivih. Poznamo pa tudi kronična vnetja, ki trajajo dlje časa. Za to je pomembno, da prepoznamo prve simptome vnetega mehurja in ukrepamo čim prej, da se akutno vnetje ne spremeni v kronično. Prav tako vnetje, ki ga ne zdravimo, vodi v poslabšanje in v možnost, da se okužba naseli še višje po urinarnem traktu in povzroči obolenje ledvic.
Najpogostejši simptomi pri vnetju mehurja so:
– pogostejša nuja po uriniranju;
– pekoč občutek med uriniranjem;
– nujno večkratno odvajanje manjših količin seča;
– moten urin;
– huda in zbadajoča bolečina po končanem uriniranju;
– pojav krvi v seču;
– bolečina v medenici;
– povišana telesna temperatura.
Kaj povzroči okužbo mehurja?
Glavni krivec je običajno bakterija E. Coli, ki sicer živi v našem črevesju in na koži, vendar večinoma ne povzroča težav. Če pa zaide v sečnico in nato v mehur, se oprime stene mehurja in začne razmnoževati, kar povzroči vnetje.
Druge bakterije, ki prav tako povzročajo vnetje mehurja, so: Staphylococcus saprophyticus, Proteus mirabilis, Klebsiellosis in Enterococcus.
Tveganja za vnetje mehurja povečajo tudi slabša osebna higiena, spolna aktivnost, nosečnost, starost (menopavza, težave s prostato), oslabljen imunski sistem, zadrževanje urina, katetrizacija, nezadostno pitje vode in sintetično spodnje perilo.
Samopomoč pri vnetju mehurja oziroma kaj pomaga?
Najprej vedno pretehtamo o vrsti težave in razmislimo, ali je primerna za samozdravljenje ali je nujen obisk zdravnika. Po nasvet in pomoč se lahko obrnemo tudi na farmacevta v lekarni.
Če imamo lažje akutno vnetje mehurja, ki se kaže z blažjimi znaki, kot so pekoč urin, pogostejše uriniranje, in še ni prisotna povišana telesna temperatura ali zelo močne bolečine, lahko zdravimo sami. Pomembno je, da ukrepamo čim prej.
Praktični nasveti, ki pomagajo ob vnetju ter so primerni tudi kot preventiva:
– Zadostno pitje večje količine vode, hidracija, saj to poveča tudi količino uriniranja in s tem pospeši izpiranje bakterij iz sečnice in mehurja.
– Brisanje od spredaj nazaj, saj E. Coli pogosto prenesemo v sečnico iz anusa.
– Nošenje ohlapnih oblačil in bombažnega spodnjega perila, ki diha.
– Vedno takoj po kopanju ali plavanju preoblečemo mokre kopalke.
– Čimprejšnje odvajanje urina po spolnem odnosu.
Dodatno pa ob težavah uporabimo še zdravilo, prehransko dopolnilo ali medicinski pripomoček, ki pomaga pri lajšanju teh težav.
D-manoza je enostaven sladkor monosaharid, ki preprečuje pritrjevanje bakterij na steno sečnice in mehurja, zato se te odplaknejo iz telesa.
Brusnica je droben zimzelen grmiček iz družine kritosemenk, ki ima užiten plod. Plodovi vsebujejo veliko bioaktivnih sestavin, ki delujejo antiseptično.
Zlata rozga je v tradicionalnem zdravilstvu že dolgo prisotna. Poleg uporabe pri blagih vnetjih mehurja jo uporabljamo tudi za preprečevanje nastajanja kristalizacijskih jeder, iz katerih nastaja ledvični pesek in ledvični kamni.
Vednozeleni gornik ali Uva-ursi raste kot grmiček in je zimzelena olesenela rastlina. Za zdravljenje uporabljamo zelene liste gornika. Deluje protimikrobno, vendar ga ne priporočamo nosečnicam, doječim materam in otrokom do 12. leta.
Izdelki so na voljo samostojno ali v različnih rastlinskih kombinacijah, v obliki tablet, čajev, sokov, tinktur ter praškov. O izbiri najbolj primernega za vas in vašo težavo se posvetujte s farmacevtom v lekarni.
Prav tako se uživanje teh pripravkov priporoča tudi ob uživanju antibiotika kot podporno zdravljenje, kadar gre za težje oblike vnetja mehurja ali ledvic.
