Kaj so usta in čemu služijo?

Usta so prvi odsek prebavil, kjer se hrana drobi, da jo lahko pogoltnemo. Usta služijo tudi za dihanje in oblikovanje vibracij, ki nastajajo v grlu, v govor. Ustni svod sestavljata trdo, koščeno nebo spredaj in mehko, meseno nebo zadaj. Večino ustnega dna oblikuje jezik, ki je gibljiv, mišičen organ. Sestavlja ga mišična gmota, prekrita s sluznico. Mišice so priraščene na spodnjo čeljustnico in na podjezično kost nad grlom. Na zgornji površini jezika se dvigajo drobne bradavice, imenovane papile. Zaradi njih je površina jezika hrapava. Med papilami na straneh in ob korenu jezika so drobni čutilni organi – okušalne brbončice, s katerimi zaznavamo okus. Nebo in jezik obdajajo zobje, vsajeni v tkivo dlesni, ki blažijo mehanične pritiske in obremenitve. Zobje so trdi, kostem podobni izrastki, ki se rabijo za žvečenje, pripomorejo k razločnemu govoru in sooblikujejo obraz. Dlesen je mehko tkivo, ki obdaja zobe, varuje spodaj ležeča tkiva in pomaga držati zobe čvrsto na njihovem mestu v čeljusti. Zapirajo jih lica in ustnice. Ustnica je ena od dveh mesnatih gub ob ustih. Na zunaj ustnice pokriva koža, znotraj pa sluznica. Poglavitna substruktura ustnic je mišični obroč, ki ima nalogo, da hrano obdrži v ustih ter pomaga pri govoru in drugih zvokih, npr. žvižganju. Manjše mišice v kotih ustnic pa sodelujejo pri izrazu na obrazu. Notranjost ust prekriva sluznica, ki jo vlaži slina iz treh parov žlez slinavk.

Kaj lahko gre v ustih narobe?

1. Jezik

Na jeziku so pogoste razpoke, ki običajno ne povzročajo težav, le včasih so tako globoke, da se v njih nabirajo delci hrane, kar je vir nevšečnosti. Nenaravno gladek, rdeč in ranljiv jezik je značilen za perniciozno anemijo, anemijo zaradi pomanjkanja železa, sifilis in glositis.

V redkih primerih se papile na jeziku podaljšajo in črno ali rjavo obarvajo; to imenujemo »črni jezik«. Vzrok ni poznan, gre pa za nenevarno, a trdovratno spremembo. Obarvanje lahko odstranimo, če jezik dvakrat dnevno očistimo z mehko zobno ščetko in antiseptično ustno vodo.

Na jeziku lahko nastanejo ustne razjede in levkoplakije (zadebeljeni beli ali sivi madeži), ki lahko preidejo v rakavo tvorbo. Vsaka rana ali bula na jeziku, ki ne izgine v teku treh tednov, terja zaradi nevarnosti raka posvet z zdravnikom.

2. Zobje

Čeprav je sklenina, ki pokriva krono vsakega zoba, najtrša snov v telesu, lahko začne propadati, ko bakterije v ustih razgrajujejo ogljikove hidrate v hrani. Za preprečevanje kariesa je bistvena dobra ustna higiena, ki sestoji iz dnevnega umivanja zob in čiščenja z nitko. Dobra ustna higiena zmanjša pojavljanje zobne gnilobe, preprečuje gingivitis in druge bolezni dlesni ter pomaga preprečevati zadah iz ust.

3. Dlesen

Gingivitis (zgodnji, reverzibilni stadij bolezni dlesni, za katerega je značilno vnetje dlesni) lahko nastane, če pustimo, da nastane okrog zobnega vratu zobna obloga, v kateri so bakterije. Krvaveče dlesni so skoraj vedno simptom gingivitisa; le redko so posledica levkemije ali skorbuta. Podplute dlesni so običajno posledica bolezni s krvavitvami. Gingivalna hiperplazija (mesnata odebelitev dlesni) pa se najpogosteje pojavi kot stranski učinek zdravljenja s fenitoinom.

4. Ustnica

Najpogostejše so razpoke, heilitis (vnetje, razpoke in suhost), mehurčki na ustnicah zaradi okužbe z virusom herpesa simpleksa, trdi čankar (zgodnji znak sifilisa) in rak na ustnicah.

5. Ustna sluznica

Ustna razjeda je odprta ranica, ki jo povzroči poškodba sluznice, ki prekriva usta. Razjede v ustih so okrogle ali ovalne, plitke, belo sive ali rumene pegice z vnetim rdečin robom. Nastanejo posamezno ali v skupinah kjer koli v ustih. Najpogostejša vrsta ustnega ulkusa je afta, pogosti so tudi ulkusi zaradi virusa herpesa simpleksa. Redke vrste razjed v ustih nastanejo pri Behcetovem sindromu, tuberkulozi, sifilisu, akutnem ulcerativnem gingivitisu, levkemiji, anemiji in alergiji na zdravila. Ustna razjeda je včasih tudi zgodnja stopnja ustnega raka.

Pogosta težava je tudi soor, ki se rad pojavi kadar pride do znižanja imunske odpornosti organizma ali po dolgotrajni uporabi antibiotikov. Povzroča težave pri požiranju, pekoč občutek v ustih, ustna sluznica pa je prekrita z belimi oblogami.

6. Žleze slinavke

Čezmerno slinjenje se včasih pojavlja med nosečnostjo, spremlja pa tudi vrsto bolezni. Pogosto je pri spremembah v ustih. Pojavlja se na primer pri draženju zaradi škrbin ali slabo prilegajočih se zobnih protez, zobni gnilobi, bolečih zobeh, gingivitisu, ustnih razjedah ali pri bolečih ustnih poškodbah. Čezmerno slinjenje povzročajo tudi prebavne motnje, npr. vnetje požiralnika in peptični ulkus. Lahko je posledica tudi raznih bolezni, ki prizadenejo živčevje, npr Parkinsonove bolezni, stekline, zastrupitve z živim srebrom ali pretirane aktivnosti parasimpatičnega avtonomnega živčevja.

Suha usta so posledica nezadostnega nastajanja sline. Suha usta so navadno začasno stanje zaradi strahu, okužbe žlez slinavk ali vpliva antiholinergikov. Trajno suha usta so redka. Iz neznanih vzrokov včasih nastanejo pri Sjogrenovem sindromu ali po radioterapiji pri zdravljenju ustnega tumorja. Trajno suha usta zvečine spremljajo težave pri požiranju in govoru, človek izgubi okus in zobje mu gnijejo.

Usta in čezmerno uživanje alkohola

Čezmerno uživanje alkohola poveča nevarnost raka v ustih, na jeziku, v žrelu, grlu in na požiralniku, verjetno zaradi dražečega delovanja. Pri vsaki izmed teh oblik raka je nevarnost za raka veliko večja, če je uživanje alkohola povezano s kajenjem.

Mag. Bernarda Kladnik Jenuš, mag. farm.

Kategorije

Zadnje objave