KLOPNI MENINGOENCEFALITIS IN LYMSKA BORELIOZA – PREPREČIMO OKUŽBO
Klopi živijo v Sloveniji skoraj povsod, pred njimi smo varni le v gorah. Najpogosteje so v gozdni podrasti, v grmovju in na travah. Lahko jih srečamo tudi na domačem dvorišču, na vrtu, v parku ali na sprehodu po travniku.
Pri prehodu na gostitelja – človeka, klop išče nežne in mehke predele kože, ker jih lažje predre. Ker imajo klopi v ustih posebne žleze, ki med drugim vsebujejo tudi blag anestetik, ugriz klopa ne boli in ga zlahka zgrešimo.
Klopi so nevarni, ker:
- povzročajo lokalna vnetja (klop je tujek, ki v koži sproži lokalno vnetje),
- prenašajo povzročitelje bolezni.
Z enim samim ugrizom lahko klop prenese več povzročiteljev bolezni. Najbolj pogosti bolezni, katerih prenašalec je klop, sta pri nas lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.
LYMSKA BORELIOZA
Bolezen povzročajo bakterije, ki jih imenujemo bolerije. Lymska borelioza prizadene številne organe. Običajno se težave začnejo 10–14 dni po ugrizu klopa, z nastankom bledordečega, ovalnega kožnega madeža, ki se postopno širi navzven, osrednji del pa bledi. Nekateri bolniki se ugriza klopa ne spomnijo. Če opazite opisano spremembo na koži, ki se širi, morate nemudoma obiskati zdravnika. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki, cepiva ni. Pri polovici okuženih ali neozdravljenih se po nekaj tednih ali mesecih lahko pojavi prizadetost živčevja, srca, sklepov, kože in oči z različnimi simptomi.
Pomembno je, da razlikujemo med običajno alergijsko reakcijo kože na tujek, ki se pojavi TAKOJ po ugrizu klopa, in med kožno spremembo, ki se pojavi kasneje in je lahko znak lymske borelioze.
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS
Klopni meningoencefalitis (KME) je vnetje možganskih ovojnic (meningitis) in možganov (encefalitis). Prenaša se z ugrizom klopa, v slini katerega je virus, ki ob vdoru v telo povzroča omenjeni vnetji. Virus KME lahko klop prenese na človeka že v prvi uri po ugrizu.
Bolezen običajno poteka v dveh fazah, prva faza se začne 7–14 dni po ugrizu klopa. Simptomi so podobni gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, prebavne motnje), nato običajno sledi do 3-tedenski prosti interval. V drugi fazi se pojavijo povečana temperatura (nad 39 °C), močan glavobol, bruhanje, trd in boleč vrat. Sledijo lahko znaki vnetja možganov; tresenje rok in jezika, motnje zavesti, lahko celo nezavest ali smrt (1 %).
KME lahko pusti hude posledice. Tretjina bolnikov ima dolgotrajne posledice, ki jih imenujemo postencefalitični sindrom (glavoboli, utrujenost, motnje koncentracije, ravnotežja itd.). Specifičnega zdravljenja ni, bolezen lahko preprečimo s cepljenjem.
Za osnovno zaščito se cepimo s tremi odmerki cepiva.
- odmerek: priporočljivo je začeti s cepljenjem v hladnih mesecih leta, ko klopi še niso aktivni. Tudi če nas je klop že ugriznil, se lahko cepimo.
- odmerek: čez 14 dni do 3 mesece po prvem odmerku.
- odmerek: čez 5 do 12 mesecev po drugem odmerku.
Prvi poživitveni odmerek je po 3 letih, vsi nadaljnji na 5 let. Po 50. oziroma 60. letu starosti so poživitveni odmerki priporočljivi na 3 leta. Če ste na cepljenje zamudili oziroma ste nanj pozabili, se nadomestijo manjkajoči odmerki. S cepljenjem nikoli ne začnemo znova. Neželeni učinki po cepljenju so blagi in redki, najpogosteje se pojavi lokalna rdečina in bolečina na mestu vboda. Kratkotrajna vročina je pogostejša pri otrocih kot pri odraslih. Cepijo se lahko otroci, ki so starejši od 1. leta. Zgornje starostne omejitve ni. Če prebolevate akutno vročinsko bolezen, cepljenje preložite.
PREVENTIVNI ZAŠČITNI UKREPI PRED UGRIZI KLOPOV
- Uporabljamo oblačila iz gladkega materiala, ki onemogočajo klopom, da bi se oprijeli. Zategnemo ovratnik in manšete, zatlačimo srajco v hlače in hlače v obutev. Svetla, gladka oblačila so primernejša, saj klopa hitreje opazimo.
- Uporaba pripravkov, ki odganjajo klope (repelenti): uporabljamo naravne ali sintetične repelente, sintetični repelenti (DEET) so lahko bolj učinkoviti in nudijo daljšo zaščito, a močneje dražijo kožo, oči in sluznico. Niso primerni za majhne otroke. Naravni repelenti (olje geranije) imajo primerljiv učinek z DEET-jem pri odganjanju klopov, olje geranije je otrokom prijazno ter varno za nosečnice in doječe mame.
- Klopi ne marajo citrusov: sestavite svoje naravno pršilo iz citrusov proti klopom po receptu.
- Elektronski odganjalec klopov: klopa ne ubije, ampak mu omrtviči živčni sistem, da se ta ne more prisesati na kožo. Ker pa se klop lahko prisesa takoj, ko ga ugasnete, elektronski odganjalec klopov ugasnite šele takrat, ko pridete domov, slečete obleko in se pregledate.
Poljubno kombinacijo 5 kapljic eteričnih olj citrusov (pomaranča, limona, limeta) zmešajte s 5 kapljicami eteričnega olja sivke, 3 kapljicami evkalipta in 2 kapljicama bazilike, razredčite s 70-% etanolom do volumna 100 ml in hranite v temni, stekleni, pršilni steklenički.
S tekočino popršite obleko in obutev, preden se odpravite v naravo. Uporaba ni priporočljiva na koži, saj so eterična olja citrusov fototoksična. Če pršilo vseeno uporabite na koži, se vsaj 12 ur izogibajte neposrednemu soncu, saj koža lahko potemni ali pordi.
Omenjeno velja kot splošen nasvet vedno, kadar se vrnemo domov po aktivnosti na prostem, v naravi. Pri tem moramo posebno pozornost posvetiti poraščenim delom telesa, kožnim gubam, uhljem, pazduham in dimljam. Dobro je pogledati še šive na obleki, saj se tam pogosto skrivajo.
MORDA NISTE VEDELI?
Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužimo tudi z uživanjem surovega mleka in mlečnih izdelkov, zato svetujemo uživanje ustrezno toplotno obdelanih mlečnih živil.
KAJ STORITI, ČE OPAZITE KLOPA NA KOŽI?
Brez panike. Klopa odstranite TAKOJ, najbolje s posebno pinceto za klope. Ukrivljene kleščice pincete omogočajo, da klopa primemo za glavico in ga odstranimo brez poškodbe kože. Če delček klopa ostane v koži, povzroči ognojitev, ki načeloma ni nevarna in jo telo samo odstrani. Na klopa ne dajemo olja, alkohola in drugih tekočin. Kožo razkužimo šele po odstranitvi klopa. Odstranjevanje klopov ni naloga zdravstvene službe, ni razlog za obisk urgentne ambulante in ni razlog za kirurški poseg. Verjetnost, da po ugrizu klopa zbolimo, je na srečo razmeroma majhna, saj je okuženih le manjši del klopov, pa tudi do okužbe pride redko, čeprav nas ugrizne okužen klop. V primeru okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa ali lymske borelioze takoj obiščemo osebnega zdravnika.
Pripravila: Karmen Karo, Lekarna Gosposvetska
![](/iimg/9988/20x20/i.svg")
HOMEOPATIJA
