ZLORABA ZDRAVIL IN MAMIL

Tako kot je mogoče zlorabljati mamila, se lahko zlorabljajo nekatera zdravila. Eni in drugi lahko povzročajo odvisnost, ki je lahko psihična in/ali fizična. Psihična odvisnost je značilna za jemanje vseh vrst mamil in psihotropnih snovi. Kaže se kot močna čustvena in duševna potreba po zaužitju mamila ali psihotropne snovi. Je blažja od fizične odvisnosti in je značilna za začetne faze odvisnosti oziroma za določene psihotropne snovi (npr. halucinogene). Prenehanje jemanja psihotropne snovi v primeru psihične odvisnosti ne povzroči abstinenčnih težav, temveč le neustavljivo željo človeka po nenavadnih doživetjih, ki mu jih nudi snov, če mu je ta na voljo. Fizična odvisnost se ne pojavlja pri jemanju vseh vrst mamil in psihotropnih snovi, temveč le pri nekaterih, kot so npr. opiati in njihovi derivati (heroin). Kaže se kot stanje prilagoditve telesa na snov. Značilnost fizične odvisnosti je abstinenčna kriza, ki se pojavi po prekinitvi jemanja snovi in povzroči zlasti hude telesne bolečine. Snov povzroči neprijetne in včasih tudi nevarne odzive v presnovi odvisnika. Stanje fizične odvisnosti spremlja povečana toleranca oziroma odpornost do snovi.

Vsaka tovrstna odvisnost lahko vodi v različne telesne, družbene in denarne težave. Zavedati se moramo, da niso vzrok vseh odvisnosti le mamila. Veliko ljudi je odvisnih od alkohola, nikotina, kofeina in nekaterih zdravil. To so predvsem pomirjevala iz skupine benzodiazepinov in se izdajajo izključno samo na zdravniški recept. Uporabljati bi se morala največ en mesec, vendar se pogostokrat zgodi, da temu ni tako. Posledično se razvijeta odvisnost in toleranca. Toleranca pomeni, da za enak učinek zdravila potrebujemo vedno večji odmerek.

Heroin in drugi opiati

Vir heroina in drugih opiatov je mak Papaver somniferum. Opioidi pa so sintetična mamila (metadon, petidin, fentanil) s sorodnimi učinki. Osnovna učinkovina heroina in opiatov je morfin, ki je glavna aktivna sestavina opija. Opij je smolast izloček ovojnice belega maka in vsebuje poleg morfina še druge psihoaktivne snovi.

Vsi opiati imajo sposobnost odpravljanja bolečin, povzročajo omotičnost, občutek toplote in prijetno, oddaljeno, dremavo evforijo. Zmanjšuje koncentracijo in podaljšuje reakcijski čas. Učinek traja nekaj ur. Višji odmerek opiatov, zlasti pri injiciranju, povzroči motnje v dihanju, stupor in komo ter s tem v zvezi tudi naglo smrt.

Pri injiciranju opiatov so možne poškodbe žil in kože ter obstaja veliko tveganje za okužbe (virus HIV, hepatitis B in C).

Za večino odvisnikov so abstinenčni simptomi milejši kot odtegnitveni simptomi pri zasvojencih z alkoholom, barbiturati ali nekaterimi benzodiazepinskimi pomirjevali. Simptomi (gripozne težave, želodčni krči, driska, potenje, glavobol, razširjene zenice, siljenje k bruhanju, nespečnost) se lahko pojavijo 6 do 24 ur po zadnjem odmerku in izzvenijo po 10 dneh. Slabost je lahko prisotna še nekaj mesecev.

Uporaba opiatov med nosečnostjo ima lahko negativen učinek na zdravje matere in otroka. Detoksikacija pred otrokovim rojstvom je lahko celo bolj nevarna kot nadaljevanje uživanje opiatov. Zato je priporočljiva vzdrževalna terapija.

Kokain in druga poživila

Kokain je psihoaktivna sestavina listov koke grma Erythraxyloncoca. Žvečenje teh listov je zelo razširjeno v andskih deželah Južne Amerike. Zaradi svojih stimulativnih učinkov je priljubljen tudi pri premagovanju naporov in kot doping v športu.

Kokain je močno poživilo. Učinkuje skozi stadije evforije, opoja in utrujenosti. Vrh stimulativnega učinka je dosežen po 15 do 30 minutah po jemanju. Povzroča občutek veselosti, odpravlja utrujenost in lakoto. Povzroči lahko hiperaktivnost in sproži kratkotrajne psihične motnje.

Poživila imajo velik potencial za zasvojenost. Abstinenčni simptomi so omejeni le na utrujenost, zaspanost, socialni odklonilnosti, depresiji in skušnjavi za ponovnim jemanjem.

LSD in drugi halucinogeni

V to skupino sodijo sintetični LSD (dietilamin lizergične kisline), meskalin (iz kaktusa pejotl), psilocibin (iz posebnih gobic) in določeni drugi izvlečki ali sintetične snovi. Najmočnejši LSD je derivat ergotne plesni, ki raste na rži in nekaterih drugih vrstah žit.

Učinki LSD-ja so razširjene zenice, pospešen srčni utrip, zvišan krvni pritisk, slabost. Te snovi sprožijo zelo kompleksne psihične učinke, tudi doživetja onstranstva, halucinacije in druge vrste motenj zaznavanja in motenj razpoloženja. Včasih postane doživljanje pod vplivom teh mamil bizarno in zastrašujoče in povzroči t.i. slabo potovanje (»bad trip«).

Kanabis (marihuana in hašiš)

Kanabis je ime za skupino drog, ki se nahajajo v proizvodih indijske konoplje. Rastlinski material vsebuje izredno množico psihoaktivnih snovi (kanabinoidov), od katerih je najpomembnejši tetrahidrokanabinol ali THC. Posušene liste ali cvetoče vrhove konoplje pogosto imenujemo marihuana. Rastlinsko smolo pa hašiš. Kanabinoidi imajo nekaj depresornih lastnosti, lahko pa imajo tudi halucinogene učinke.

Za uživanje kanabisa je značilna evforija, odmaknjeno sanjarjenje, razigranost in neobvladljiv smeh. Večje zaužite količine povzročajo motnje v slušnem, vidnem in prostorskem zaznavanju ter doživljanju časa. Značilna je splošna slabost, motnje v koncentraciji in ravnotežju, suha usta in pordečitev očesnih veznic.

Daljše uživanje večjih količin marihuane lahko povzroči psihično odvisnost, za katero je značilna vedno večja poraba droge in s tem povezane težave v družbi, doma in v službi.

Ecstasy

Je novejša sintetična mamilo v obliki tabletk ali kapsul. Uživalci jih zaužijejo v manjših količinah in delujejo podobno kot LSD. Učinki večjih doz pa so bolj podobni učinkom uživanja amfetaminov. Uporaba je močno v porastu, predvsem na »rave« in »techno« plesnih zabavah.

Ecstasy povzroča močno potenje, suha usta in grlo in visok pritisk. Vpliva na sposobnost telesne koordinacije. Zmanjša občutek utrujenosti in lakote. Uživalec se počuti usklajen in pomirjen s svojimi prijatelji in okolico. Opisani so primeri smrti v zvezi z dehidracijo, motnjami srčnega ritma, povišano telesno temperaturo in motenim strjevanjem krvi. Dolgotrajno uživanje lahko povzroči strah ter vodi v paniko in zmedenost.

Pomirjevala in uspavala

Ta skupina zajema barbiturate in ogromno število sintetičnih pomirjeval (benzodiazepini) in uspaval. Predpisovanje anksiolitikov in hipnotikov je precej razširjeno, velikokrat se pa tudi zgodi, da se ta zdravila jemljejo brez zdravniškega nadzora. Ljudje jih dobijo ali od sorodnikov ali prijateljev ali znancev. Pri tem je potrebno opozoriti, da je takšno početje izredno neodgovorno in nevarno.

Vse te snovi imajo skupno lastnost, da povzročajo določene stopnje zaspanosti, pomirjenja ali prijetne sprostitve, pa tudi motnje v vidu, srčnem utripu, motnje v ravnotežju in govoru in odvisnost. Najpogostejši vzrok nenamerne zastrupitve je sočasno uživanje pomirjeval in alkohola. Posledice takšnega početja so možganske okvare in dolgotrajna koma. Najnevarnejši so hitro delujoči barbiturati, vendar so ta zdravila težje dostopna kot pa pomirjevala. Barbiturati povzročajo zaspanost, oslabijo centralni živčni sistem, smrt zaradi ohromitve dihanja.

Odtegnitev teh zdravil po dolgotrajnem uživanju lahko sproži abstinenčne simptome. Potencialno resnost teh abstinenčnih stanj je potrebno posebej poudariti. Abstinenca pri hudi fizični odvisnosti od barbituratov lahko ogrozi življenje. Benzodiazepini so manj nevarni za sprožanje resnih abstinenčnih stanj in so na splošno mnogo varnejši kot barbiturati. Vendar moramo vedno pomisliti na njihovo sposobnost, da lahko ustvarijo zasvojenost.

Druga sredstva za omamljanje

• Alkoholne pijače v mnogih družbah uporabljajo na veliko in zato nevarnost le-teh za škodljivo uporabo pogosto podcenjujejo. Alkohol je mamilo s pretežno pomirjevalnim učinkom in zanj veljajo enaka splošna opozorila glede možnih tveganj in škode pri uživanju kot pri drugih mamilih.
• Kajenje tobaka je prav gotovo najpomembnejši vzrok prezgodnje smrti, ki bi ga lahko preprečili. Vir te močne omame je tobak, ki vsebuje nikotin. Poleg tega tobačni dim vsebuje vsaj 2000 različnih snovi, vključno s katranom in ogljikovim monoksidom.
• Hlapila ali sredstva za vdihovanje zajemajo anestetične pline in topila v lepilih, barvilih, lakih, razredčilih, bencinu, itn. Za razliko od drugih sredstev za omamljanje, ni stereotipnega uživalca hlapil, čeprav je večina moških, starih od 11 do 17 let. Večina mladih s hlapili le eksperimentira.
• Na milijone ljudi po svetu pije kavo in čaj, ki vsebujeta kofein. Te snovi so do neke mere poživila, saj zmanjšajo blage stopnje utrujenosti, a mehanizem njihovega delovanja je povsem drugačen od delovanja kokaina. Navadno povzročajo zelo blage stopnje odvisnosti. Abstinenčni simptomi, če sploh obstajajo, so omejeni na glavobol in utrujenost.
• Sintetično mamilo fenciklidin (»angel dust«, PCP) v sorazmerno majhnih odmerkih povzroča mešanico pijanosti in anestezije, v višjih odmerkih pa povzroča psihotična stanje, ki lahko spominjajo na shizofrenijo.

Zavedati se moramo, da je odvisnost veliko bolje preprečevati kot zdraviti. Še dolgo bomo morali živeti z mamili, tako zaradi ilegalne ponudbe črnega trga kot zaradi legalne ponudbe alkohola in tobaka. Pravilna vzgoja se prične že z rojstvom. Otroka je potrebno naučiti, kako uživati v življenju, kako doseči veselje in smeh, kako premagati poraz in strah, kako se soočiti s problemi in težavami. Nujno potrebno je, da se z otrokom ukvarjamo, da se z njim pogovarjamo, da upoštevamo tudi njegova mnenja, da ne izgubimo z njim stika in da razvijamo skupne interese. Zavedati se moramo, da so razvojna leta med adolescenco krizni časi, zato moramo biti pozorni na mladostniške težave. Izrednega pomena je tudi družina v kateri otrok odrašča. V družini se moramo več pogovarjati drug z drugim, negovati moramo sožitje, posvetiti se moramo družinskim članom in porazdeliti moramo moči. Ob vsem tem pa ne smemo zanemarjati problemov, ki se nanašajo na mamila in spodbujati moramo vse, kar dela omamo nepotrebno.

Elvira Omerović Pešec, mag.farm.

Kategorije

Zadnje objave