DROGE
Droge spremljajo človeka že tisočletja. Skozi zgodovino se je z razvojem znanosti spreminjal njegov pogled na svet in s tem tudi odnos do užitka in namena uporabe drog. Opojne substance so imele velik pomen v religioznih ritualih. Ob zvokih hipnotične glasbe so pričarale vzdušje nadnaravnega sveta, dale občutek nadčloveških sposobnosti in moči ter omogočile navidezno pristnejši stik z božanstvi.
Zgleda, kakor da potreba po omami izvira iz najbolj prvobitnih vzgibov človeške narave. Vsako prepričanje, da drog v našem okolju ni, je slepljenje. Iz tega razloga droge niso le problem posameznega odvisnika, ampak družbe kot celote oziroma vsakega izmed nas.
Pod izrazom droga danes razumemo vsako naravno ali sintetično pridobljeno snov, ki z delovanjem na možgane spreminja posameznikovo duševno stanje. Človek zato pod njenim vplivom zaznava, razmišlja, čustvuje, vrednoti in ravna drugače, kakor v treznem stanju.
Glede na učinek droge delimo na:
- depresorje (zavirajo delovanje možganov): alkohol, opiati/opioidi (morfin, heroin/diacetilmorfin, metadon), uspavala in pomirjevala/anksiolitiki (barbiturati, benzodiazepini) in hlapila (topila v lepilih in lakih, razredčeni bencin …).
- stimulante (spodbujajo delovanje možganov): amfetamin in njegovi derivati (npr. ecstasy), kokain, kofein in nikotin.
- halucinogene: LSD, meskalin, psilocibin, skopolamin, fenciklidin, ketamin, derivati amfetamina in tetrahidrokanabinol v visokih odmerkih.
Če želimo popolnoma razumeti delovanje in posledice uživanja drog, je potrebno natančno poznati mehanizme možganskega delovanja. Razumevanje delovanja možganov pomeni razumeti osnovne vidike človeške narave (razum, mišljenje, čustvovanje in sposobnost svobodne izbire/volje). Raziskovanje mehanizmov delovanja drog predstavlja okno v skrivnostni svet možganov, ki z napredkom znanosti postaja iz leta v leto bolj jasen.
Odvisnost od drog danes razumemo kot kronično bolezen, ki spremeni delovanje in strukturo možganov. Toda kaj sili odvisnike k ponovnemu jemanju drog, čeprav vedo, da iz dneva v dan tonejo v pogubo. Odgovor najdemo, če \'\'pogledamo\'\' v svet delovanja možganov.
Droge posnemajo in motijo delovanje človeku lastnih kemičnih snovi (nevrotransmiterji), ki jih možganske celice (nevroni) uporabljajo za medsebojno sporazumevanje in izvajanje vseh potrebnih funkcij. Čeprav vse droge nimajo enakega mehanizma delovanja, vse v končni fazi posredno ali neposredno aktivirajo tako imenovani možganski sistem nagrajevanja. To je predel v možganih, ki z ustvarjanjem ugodja (nagrada) skrbi za zadovoljitev osnovnih oziroma primarnih človeških potreb po hrani, pijači in spolnemu nagonu. Droge torej posežejo v tisti možganski sistem, ki z motivacijo zagotavlja izpolnjevati osnovne človeške potrebe. Od vseh drog najbolj aktivirata možganski sistem nagrajevanja kokain in heroin.
Zdaj lahko delno razumemo, kaj motivira in vodi odvisnika k ponovnemu jemanju opojnih substanc. Pri odvisniku \'\'lakota po drogi\'\' postane sila, ki je velikokrat intenzivnejša od lakote po hrani. Odvisnik se zato raje odpove ljudem in stvarem, ki so mu nekoč veliko pomenile. Njegovo življenje vodijo droge, saj večino časa porabi za njihovo nabavo. Končno droge zasvojencu \'\'odvzamejo\'\' svobodno voljo. To privede do različnih družbenih, zakonskih in zdravstvenih posledic.
Ko kdo omeni odvisnost, najprej pomislimo na droge. Toda odvisnost je treba razumeti širše. Odvisni ali obsedeni smo lahko s hrano, delom, zdravili, športom, seksom, slavo, kopičenjem bogastva, gledanjem televizije, igrami na srečo, internetom, … V vseh primerih gre za določen vedenjski vzorec, pri katerem je predmet obsesije na vrhu posameznikove motivacijske lestvice.
Odvisnost je kakor začaran labirint nenehnih skušnjav in osebnih prevar. Obvladovanje strasti je zato lahko znak posameznikove integritete ali harmonije s seboj in življenjem. Ali kot je zapisal Spinoza (Etika):
\'\'Sreče ne uživamo zato,
ker smo obvladali svoja razpoloženja,
marveč nasprotno,
ker uživamo srečo, smo sposobni,
da jih obvladamo.\'\'
Mitja Kovač, mag.farm.