GLUHOST IN NAGLUŠNOST

Slišati glasbo, ptičje petje, šumenje vode, je za marsikoga od nas nekaj samoumevnega. Vendar temu le ni tako. Namreč živimo z ljudmi, ki imajo zaradi gluhote drugačne potrebe in željo po razumevanju in sprejemanju drugačnosti. Invalidnost je del vsakdana gluhih: ne slišijo zvonjenja telefona, ne slišijo prometa, ne slišijo radia in televizije,… Zato je še kako pomembno razumevanje družbe, da imajo ljudje z drugačnimi potrebami pravico, da uveljavljajo svoj način življenja in vrednote.

Osnovna razlika med gluhimi in naglušnimi osebami je,
da gluhe osebe vidijo, a ne slišijo,
medtem ko naglušne osebe slišijo, a ne razumejo.

Termin gluhe osebe pokriva vse kategorije gluhote od gluhega do gluhonemega. Gluhota je med najtežjimi oblikami invalidnosti zaradi trajne ovire verbalne govorne komunikacije, ki se kaže pri gluhoti v različni stopnji trajne izoliranosti iz okolja, ki sliši. Tako so invalidi sluha in govora prizadeti oziroma ovirani pri zadovoljevanju svojih vitalnih potreb in interesov. Vzroki za gluhoto so lahko dednost, lahko so negativni vplivi na plod med nosečnostjo, lahko so razne bolezni osebe same (meningitis, rdečke,…) in hrup. Posledice gluhote so zmanjšan obseg poklicev in delovnih mest, nedostopnost javnih ustanov, socialno pomanjkanje, pomanjkljiva govorna komunikacija, nerazumljive povratne informacije in nezmožnost pridobivanja informacij (radio, televizija, predavanja, glasovna obvestila, promet,…). Naravno sredstvo sporazumevanja gluhih oseb je znakovni jezik, ki je vizualno znakovni jezikovni sistem z določeno postavitvijo, lego, usmerjenostjo in gibom rok in prstov ter mimiko obraza.

Termin naglušne osebe pokriva vse kategorije naglušnosti od lažje preko zmerne, težje in težke. Naglušne osebe so za razliko od gluhih v večji meri razvile glasovni govor in ga tudi uporabljajo z ali brez podpore kretenj. Osebe z lahko naglušnostjo pogosto komunicirajo brez slušnega aparata, vendar so odvisne od določenih pravil komunikacije: okolje brez odmevov, brez hrupa v ozadju, dobra osvetljava in jasen govor, discipliniran govor z enim govorcem, ki je dovolj blizu poslušalca. V sodobnih družbah je mnogo hrupa in naglušne osebe imajo v vsakdanjem življenju precej več težav kot so jih imele pred stotimi leti. Prometni hrup, glasba v trgovskih centrih in hrup gospodinjskih aparatov so primeri hrupne obremenitve, ki otežujejo razumevanje govora. Ta skupina naglušnih oseb ima enake potrebe po vizualnih informacijah in podnaslavljanju kot težko naglušni. Mnogi med njimi imajo progresivno okvaro sluha in zanje predstavlja začetek uporabe slušnega aparata veliko oviro. Bolj ko odlašajo z uporabo slušnega aparata, več težav si nakopljejo in rezultat je pogosto izguba delovnega mesta, neuspeh v izobraževanju ali izolacija. Zelo pomembno je, da strokovnjaki in organizacije naglušnih informirajo okolje o okvarah sluha in problemih povezanih z njimi ter možnih rešitvah. Najpomembnejša pomoč pri osebah z zmerno in težjo obliko naglušnostjo je dober slušni aparat. Uporaba slušnega aparata se kombinira z drugimi slušnimi pripomočki (indukcijska zanka, namizna indukcijska zanka).

Odrasli oglušeli so osebe, ki so izgubile vso ali skoraj vso sposobnost poslušanja potem, ko so že razvile glasovni govor. Za nekatere med njimi je dobra rešitev polžev vsadek, medtem ko so drugi odvisni od micro linka ter drugih slušnih pripomočkov kot dodatek k slušnemu aparatu. V mnogih situacijah dodatna slušna oprema ni dovolj in te osebe potrebujejo podporo v obliki tekstovnega prevajanja s pomočjo računalnika in osebe, ki je usposobljena hitrega tipkanja (prevajanje govora v pisni tekst) ali podporo kretenj. Tekstovno prevajanje bi moralo biti dostopno naglušnim v situacijah, kjer je komunikacija ključna (v izobraževanju, na sestankih, v uradih,…), brezplačno. V domačem okolju ali med prijatelji je podpora kretenj lahko pomoč pri sporazumevanju. Podpore kretenj se ne sme napačno enačiti z znakovnim jezikom gluhih. Predstavlja zgolj podporo glasovnemu govoru. Odrasle kasneje oglušele osebe so popolnoma odvisne od vizualnih informacij in podnaslavljanja.

Zavedajte se, da med nami živijo ljudje s posebnimi potrebami.
Ko se srečate z njimi, bodite strpni.
Zelo vam bodo hvaležni za razumevanje.

Elvira Omerović Pešec, mag.farm.

Kategorije

Zadnje objave