Poporodna otožnost in poporodna depresija – težavi, ki pogosto ostaneta spregledani

Rojstvo novorojenčka je za mater največji in najpomembnejši trenutek življenja. Pričakovanje je veliko, ljubezen neskončna, prisotna pa sta tudi strah ob doživljanju nečesa novega, stres, lahko pa se jima kmalu pridruži še nespečnost, utrujenost, bolečine …

Socialna omrežja so polna slik zadovoljnih mamic, ki so ravnokar rodile in se na fotografijah ves čas smehljajo, prijateljice si med seboj pripovedujejo prekrasne zgodbe o čudovitih dojenčkih, ki so edinstveni in najboljši. Sama pa občutiš nelagodje, nisi tako povezana s svojim dojenčkom, kot druge mame govorijo, večkrat dnevno jočeš, včasih želiš pobegniti … Se ti zdi, da ne boš zmogla poskrbeti za majhno jokajoče bitjece pred seboj? Je s teboj nekaj narobe? Zakaj se tako počutiš?

Poporodna otožnost

Zaradi hormonskih sprememb, ki se zgodijo po porodu, doživljanja stresa ob novem, napornega obdobja sprejemanja novih materinskih vlog in prihoda iz porodnišnice domov, se lahko pojavi poporodna otožnost. Običajno traja od drugega, tretjega dne po porodu do dveh tednov. Matere opazijo nenadne spremembe razpoloženja, jokavost, tesnobo, so razdražljive, občutljive in ranljive. Nekatere imajo težave s spanjem, zmanjšan tek in pomanjkanje energije.

Poporodna otožnost mine sama po sebi, vendar je zelo pomembno, da mati občutkov ne zanemari, temveč jih pozorno spremlja. Poporodna otožnost lahko namreč preide v poporodno depresijo. V času, ko se počuti slabše, je pomembno, da težave zaupa bližnjemu, da prosi za pomoč, ko jo potrebuje, in da poskrbi zase. Na počutje blagodejno vpliva kratek odmik od doma, sprehod v parku, kratka kavica s prijateljico, branje knjige ali popoldanski počitek. Pomembna je tudi zdrava prehrana, bogata z vitamini, uživanje rednih obrokov in pitje zadostne količine tekočine, še zlasti, če mati doji.

Poporodne otožnosti ne štejemo med bolezni, zato zdravljenje z zdravili ni nujno.

Poporodna depresija

Znake poporodne depresije in tesnobe (anksioznost) lahko vsaka ženska občuti nekoliko drugače. Zelo pomembno je, da se mati, ki se spopada z negativnimi občutki, zaveda, da ne bodo trajali večno in da bo temu obdobju sledilo obdobje boljšega počutja. Olajšanje velikokrat prinese že samo zavedanje, da se nekaj dogaja, da je to pogost pojav in da je zadeva minljiva.

Obdobje poporodne depresije nastopi po obdobju poporodne otožnosti ali takoj po porodu, traja pa nekaj mesecev, lahko pa tudi dlje. Kaj je vzrok takemu počutju, še ni podrobno raziskano, vemo pa, da gre za preplet hormonskih sprememb, naučenih odzivov na stresne okoliščine, osebnostnih lastnosti, spopadanja z novimi situacijami in kemičnega neravnovesja v telesu.

Ženske se spopadajo z različnimi občutki, od občutka nesposobnosti, nemoči, žalosti, obupa do pomanjkanja volje do življenja. Počutijo se slabo, so brezvoljne, brez energije, nezbrane, pogosto jih pesti nespečnost. Spremlja jih jokavost ali ihtenje, občutki zapuščenosti, osamljenosti. Prisotno je nezanimanje za dojenčka ali pretirana skrb zanj. Včasih se lahko pojavijo izjemno neprijetni telesni občutki, kot so mravljinčenje v rokah in nogah, oteženo dihanje, pospešen in/ali nereden utrip srca, ki pa jim skrben zdravniški pregled ne najde vzroka. Lahko se pojavijo vsiljive, bizarne ali tuje misli ali podobe in celo misli na to, da bi dojenčku nekaj naredili, kar pa je izjemno redko.

O poporodni depresiji in tesnobi pogosto govorimo kot o bolezni ali motnji, ki je povezana s spremenjenimi biokemičnimi procesi v možganih. Diagnozo postavi zdravnik.

Zdravljenje poporodne depresije

Zlasti pri poporodni depresiji in tesnobi je pomembno, da svoje občutke zaupamo bližnjim. Raziskave kažejo, da si matere s poporodno depresijo hitreje opomorejo, če se o svojih občutkih in doživljanju lahko pogovorijo s strokovnjaki, ki vidijo zadevo z njihovega zornega kota in jih ne obsojajo. Pomaga tudi vključevanje v razne skupine za samopomoč, kjer so vključene tudi druge matere s podobnimi težavami. Učinkovit pristop je psihoterapija, lahko samostojno ali v kombinaciji z zdravili za zdravljenje depresije. Zdravila vedno predpiše zdravnik. Obstaja kar nekaj antidepresivov, ki so združljivi z dojenjem. Tako jih doječe matere lahko varno uživajo v času dojenja.

Nekatere duševne težave so lahko povezane z nepravilnim delovanjem ščitnice, slabokrvnostjo ipd. Če opažate zgoraj naštete simptome in znake poporodne depresije, ki vztrajajo in ne minejo, poiščite zdravniško pomoč. 

Poporodna psihoza

Poporodna psihoza se pojavi med tretjim in štirinajstim dnem po porodu, lahko pa tudi pozneje. Je nenadna in očitnejša kot poporodna depresija. Mati izgubi stik z resničnostjo, lahko nerazumljivo govori, je pretirano dobro ali slabo razpoložena, neutemeljeno jo skrbi zanjo ali za otroka. 

Poporodna psihoza je bolezen in zahteva takojšnje zdravljenje. Nujno je treba poiskati zdravniško pomoč. Zdravi se z zdravili. Zdravljenje je pogosto uspešno. 

Prehrana, prehranska dopolnila in zdravilne rastline

Ženske, ki trpijo za poporodno depresijo, imajo pogosto velik tek, zlasti po hrani, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov. Priporočljivo je, da se ženske po porodu čim bolj zdravo, raznoliko in lokalno prehranjujejo, da imajo redne obroke, ki so po možnosti vnaprej načrtovani. Izdelkom, ki vsebujejo bel sladkor, belo moko, bel riž, se je bolje izogniti in jih nadomestiti s polnovredno moko, z žiti, ki počasi dvignejo raven sladkorja v krvi in imajo nizek glikemični indeks. Sladkarije se lahko nadomestijo s sadjem, vendar se je treba zavedati, da tudi sadje vsebuje sladkor, zato naj se z njim ne pretirava. 

Nekatere vrste hrane vsebujejo snovi, ki pozitivno vplivajo na razpoloženje: temna čokolada, banane, brazilski oreški, pekoči feferoni (ti se odsvetujejo doječim materam). 

Mikrohranila, ki naj bi pomagala pri uravnavanju razpoloženja, so selen, magnezij in cink. Najdemo jih v obliki prehranskih dopolnil ali pa v prehrani, kot so jajca, žita, brazilski oreški, česen, brokoli, pomaranče, zelje (selen), rdeče meso, tuna, sir, soja, bučnice, grah, neoluščen riž (cink) in listnata zelenjava, krompir z olupki, soja, jagodičevje, banane, gobe, stročnice, orehi, avokado (magnezij). Obstajajo tudi zdravilna zelišča, ki bi lahko pomagala pri tovrstnih težavah, vendar se je o uporabi v času dojenja treba posvetovati s farmacevtom ali zdravnikom. Baldrijan se uporablja za pomirjanje in lajšanje nespečnosti. Prav tako hmelj deluje pomirjevalno in uspavalno, šentjanževka je antidepresiv rastlinskega izvora, blagodejno pa delujeta tudi melisa in sivka. 

Spanje

Za izboljšanje poporodne depresije in tesnobe je spanje ključnega pomena. Priporočljivo je, da si mati privošči vsaj 5 ur nepretrganega spanja, kar predstavlja en zaključni spalni cikel.

Rekreacija in skrb zase 

Rekreacija je za človeka izrednega pomena. Ima pozitivne učinke na zdravje, krvožilni sistem, kosti in mišice ter na pljuča. Prav tako ugodno vpliva na prebavo in odpornost. Povišana frekvenca dihanja ob redni telesni vadbi 30 minut na dan zelo omili učinke stresa. 

Ob dojenčku se lahko mati veliko rekreira. Lahko se vsakodnevno sprehaja z vozičkom in morda vmes hitro hodi ali celo rola, dojenčka si lahko namesti v nosilko in obišče bližnji hrib. Doma lahko navije glasbo na nekoliko višjo jakost in zapleše, lahko tudi z dojenčkom v naročju ali pa celo s partnerjem. Ko dojenček spi, lahko poišče številne vadbe za matere po porodu, ki jih najde brezplačno na spletu, iz omare vzame telovadno podlogo in poskusi ponoviti vsaj nekaj vaj. 

Seveda pa je za vsako mater pomemben tudi počitek. Nekatere ženske se počutijo slabo že ob misli, da so na porodniškem dopustu in so si vzele pol ure časa za kopel, sprehod brez dojenčka ali klepet s prijateljico. Le zadovoljna mati je dobra mati, zato so takšni kratki oddihi nujni in zelo priporočljivi. 

Urška Lučev, mag. farm., IBCLC