NEGA KOŽE PRI ATOPIČNEM DERMATITISU

Atopični dermatitis je ena najpogostejših kroničnih bolezni kože, ki prizadene tako dojenčke, majhne otroke, mladostnike kot odrasle osebe. Pri osebah z atopijskim dermatitisom predstavlja okvarjeno delovanje kožne bariere, zato ta postane prepustnejša za bakterije, alergene, viruse in druge dejavnike iz okolja. Koža oseb z atopijskim dermatitisom je suha, pordela, luščeča in srbeča. Ni nalezljivo, a se stanje kože ponavlja in kaže v obliki izbruhov in izboljšanja, kar ima velik vpliv na kakovost življenja posameznika. Z zdravili, ki so na voljo, atopijskega dermatitisa ne moremo pozdraviti, lahko pa z njimi ter redno in dosledno nego kože pomembno omilimo neprijetne znake. Izbrati je treba izdelke, ki krepijo obrambno sposobnost kože, izdelke, ki preprečujejo dodatno izhlapevanje vode in umirijo rdečico.

Najprej je kožo treba temeljito, a nežno in skrbno očistiti. Pri umivanju uporabljamo mlačno oziroma toplo vodo, ki ima temperaturo 32–33 °C, saj je pri višjih temperaturah srbenje izrazitejše. Namesto penečih kopeli uporabljamo sindete oziroma gele brez mila, dišav in parabenov, ki ne dražijo kože. Ob tem smo pozorni na pH sredstev, ki morajo imeti blag, kisel pH, to je 5,5 (vrednost, ki je blizu vrednosti kislinskega plašča kože). Kopel oziroma prha traja največ 10 minut, sicer se koža preveč izsuši. Po kopanju kože ne drgnemo, ampak jo s suho in mehko brisačo nežno popivnamo do suhega. 

Na vlažno kožo v nekaj minutah po prhanju ali kopanju nanesemo vlažilne izdelke, saj s tem preprečimo dodatno izhlapevanje vode iz kože.

Pomembno je, da kožo negujemo vsak dan, ne samo v času poslabšanja. Najboljša izbira so kreme, ki kožo ohranjajo primerno vlažno, mastno in mehko, oziroma kreme, ki zmanjšujejo suhost ter razpokanost kože, ki kožo obnavljajo in preprečujejo njeno izsušenost ter s tem vdor alergenov iz okolja.

Za akutne vnetne spremembe pri atopijskem dermatitisu je značilna rdeča in otekla koža, ki rosi. Takrat zdravimo s fiziološko raztopino, in sicer tako, da bombažno krpico prepojimo z raztopino in jo kot obkladek položimo na vneto kožo. Tekočina sorazmerno hitro izhlapi zaradi višje temperature vnete kože, zato obkladke zamenjamo na 30 do 60 minut.

Za kronične vnetne spremembe je značilna suha koža, zato priporočamo uporabo hidrofobnih mazil ali krem, ki kožo vlažijo in preprečujejo hlapenje skoznjo.

Sestavine vlažilnih preparatov razdelimo na tri skupine. To so humektanti, okluzivi in emoliensi.

Humektanti so hidrofilni vlažilci, ki privlačijo in zadržujejo vodo v povrhnjici kože. Znan humektant je sečnina oziroma urea. Izdelki z visoko vsebnostjo sečnine lahko, zlasti pri otrocih, povzročajo neprijetne pekoče in zbadajoče občutke, zato uporabljamo izdelke z nižjo vsebnostjo sečnine kot pri odraslih. Primer humektanta je tudi glicerin, ki v takšnih primerih predstavlja alternativo sečnini. Dokazano zmanjšuje suhost kože, rdečico in razdraženost. Prav tako je učinkovit proti srbenju, spodbuja vlaženje povrhnjice in zmanjša transepidermalno izgubo vode. Drugi znani humektanti so še pantenol oziroma provitamin B5, hialuronska kislina, sorbitol, propilen glikol …

Okluzivi so mastne snovi, ki zadržijo vodo v vrhnji plasti kože, saj preprečujejo njeno izhlapevanje. Značilna predstavnika sta vazelin in lanolin.

Emoliensi tvorijo enoten film na površini kože, zato delujejo zaščitno in preprečijo izsušitev kože. Nadomeščajo tudi naravne lipide v roženi plasti, s tem pa kožo mehčajo, gladijo in vlažijo. Pod emoliense štejemo predvsem rastlinska olja (arganovo, svetlinovo, konopljino) in masla (karitejevo, kakavovo) ter koži lastne snovi, kot so ceramidi in holesterol. 

Vsakodnevna uporaba indiferentnih mazil je osnova zdravljenja pri osebah z atopijskim dermatitisom. Dokazano je namreč, da se s tem izboljšata oslabljeno delovanje kožne bariere in vlaženje kože, zmanjša se dovzetnost atopijske kože za okužbe, manjša je tudi potreba po uporabi kortikosteroidnih pripravkov, ob tem pa se značilno uravnava tudi mikrobno neravnovesje atopijske kože. Izbruhi bolezni so redkejši in blažji. Pomembno je tudi, da uporabimo zadostno količino negovalnega pripravka (približno 100 gramov na teden za otroke in 500 gramov na teden za odrasle).

K negi kože prav tako štejemo izogibanje dražečim snovem, saj tako preprečimo njihovo delovanje na kožo. Izogibamo se uporabi alkalnih mil, detergentov, barvil, dišav, sintetičnih in volnenih tkanin ter vetru in soncu.

Prehajamo v jesensko-zimski čas, ko se stanje po navadi poslabša, saj smo izpostavljeni velikim temperaturnim razlikam, ko prehajamo iz toplega, suhega prostora na hladen, vlažen zrak. V takšnih primerih je koža občutljivejša, zato bodimo pozorni na pravilno in pogostejšo nego kože.

 

ALI STE VEDELI?

Atopijski dermatitis ali ekcem se pojavi pri približno 20 % otrok in mladostnikov. Prvi znaki se pojavijo med 2. in 6. mesecem starosti.

Svetujemo vsakodnevno uporabo indiferentnih mazil. Tudi v obdobjih brez izrazitih kliničnih težav je negovalna mazila treba nanašati večkrat na dan. Ne nanašamo samo na predele, kjer so vidni znaki vnetja, temveč po vsej površini kože.

Izdelki, ki vsebujejo kompleks bakra ali cinka, so prav tako ustrezni za nego kože, saj zmanjšajo tveganje za nastanek sekundarnih okužb.


Nina Korpar, mag. farm.



 

Velikost pisave

Reset Zoom
Ali uporabite funkcijo brskalnika:
Ctrl + + / Ctrl + - / Ctrl + 0