DOJENJE

Zakaj je dojenje tako pomembno?

Dojenje je najbolj naraven način hranjenja otroka v začetku njegovega življenja in vašemu malčku predstavlja najboljšo popotnico v življenje. Materino mleko je za otroka najboljša možna hrana, saj vsebuje vse pomembne prehranske sestavine in ga tako oskrbi s pomembnimi prehrambenimi in imunskimi faktorji, obenem pa mu daje občutek varnosti in prijetnega občutka. V prvih šestih mesecih otrokovega življenja naj bi bil izključno dojen in nato ob ustrezni dopolnilni prehrani vsaj do otrokovega prvega leta ter po želji matere ali otroka še dlje.

Na katere načine lahko hranite svojega otroka?

Otroka lahko hranite na tri načine:

• naravno - s svojim mlekom;
• kombinirano - s svojim mlekom in z dodatki prilagojenega mleka;
• s prilagojenim mlekom;

O tem ali boste otroka dojili ali ga hranili s prilagojenim mlekom, odločate sami. Mi vam želimo le razložiti, zakaj je materino mleko tako pomembno za otroka.

Prednosti dojenja za vašega otroka

Materino mleko vsebuje vse pomembne sestavine za zdrav razvoj in normalno rast v prvih šestih mesecih otrokovega življenja. Vsebuje protitelesa, ki se prenašajo z matere na otroka in ga varujejo pred raznimi okužbami. Mlezivo oziroma kolostrum je mleko, ki ga prsne žleze izločijo v prvih dveh do štirih dneh in je bogato s proteini in protitelesi in je lahko prebavljivo. Mleziva ni mogoče nadomestiti z nobenim umetnim pripravkom.

Materino mleko je lažje prebavljivo kot prilagojeno mleko, zmanjšuje težave z zaprtjem, želodčne motnje in drisko.

Dojeni otroci lažje premagujejo prehlade in okužbe ušes.

Druge dokazane prednosti so hitrejši razvoj možganov, manjša možnost podedovanih alergij, zaščita pred razvojem sladkorne bolezni, dojeni otroci imajo nižji krvni pritisk, nižji holesterol v krvi in manjšo možnost podvrženosti debelosti.

Dojeni otroci imajo boljše možnosti za skladen razvoj in pravilno razporeditev zobovja.

Prednosti dojenja za mamico

Dojenje ne pomeni le hranjenje otroka, ampak tudi vzpostavljanje stalne povezave med materjo in otrokom. Obema daje možnost, da se spoznata in tako občutita zadovoljstvo, ljubezen in mir. Telesni dotik med materjo in otrokom je izjemno pomemben za bodoči osebnostni razvoj otroka.

Dojenje krči maternico in jo vrača v prvotno stanje ter se jim podaljša obdobje neplodnosti. Menstruacija se povrne kasneje kot tistim ženskam, ki ne dojijo. S tem je izguba krvi manjša in posledično manj možnosti za razvoj slabokrvnosti. Po nekaterih ugotovitvah izključno dojenje (brez dodajanja tekočin) šest mesecev je enako učinkovito sredstvo za preprečevanje nosečnosti kakor kondom (98% zanesljivost).Ženske, ki dojijo, po porodu hitreje shujšajo, saj se vsa maščoba, ki se je nabrala med nosečnostjo, porabi za energijo, ki pomaga proizvajati mleko.

Ženske, ki dojijo, si po porodu hitreje opomorejo, manj pogosto se pojavljajo poporodne depresije, imajo manjšo možnost, da zbolijo za rakom na dojkah in rakom na jajčnikih in kasneje za osteoporozo.

Materino mleko je sveže, sterilno, vedno prave temperature in tudi brezplačno. Nikoli ga ni potrebno pripravljati, kar vam prihrani veliko časa. Vedno in kamor koli greste, ga imate vedno s seboj. Tudi ponoči je otroka lažje dojiti kot pa mu pripravljati prilagojeno mleko.

Priprave na dojenje

Na čas dojenja se naj bodoča mamica pripravi skupaj z bodočim očetom že v času nosečnosti. Odločitev za dojenje naj sprejmeta oba in se pogovorita o morebitnih vprašanjih in zadregah., saj bodo dojke za nekaj časa prevzele vlogo prehranjevalnega organa in to ne sme biti ovira pri njunem spolnemu odnosu.

Prve dni dojenja se boste mogoče počutile malce neudobno, saj dojeni otroci potrebujejo pogostejše hranjenje, kajti materino mleko je lahko prebavljivo. Novorojenčki so namreč zelo zahtevni, a se splača potruditi in vztrajati.

Prvo dojenje

Najboljši čas za dojenje je takoj po rojstvu otroka. Novorojenčki imajo sesalni refleks prirojen in večina je pripravljena in si želi prvega dojenja v prvi uri življenja. Pri tem vam bodo v veliko pomoč medicinske sestre babice. Takojšnje prvo dojenje je pomembno tudi zato, ker otrok z draženjem bradavice povzroči pri materi povpraševanje po hrani. To ima za posledico izločanje hormona prolaktina in oksitocina, ki sta odgovorna za tvorbo materinega mleka.

Hormon oksitocin povzroči krčenje drobnih mišic v dojki in potiska materino mleko proti izvodilom – govorimo o oksitocinskem refleksu. Mamica ob tem čuti v dojkah ščemeč občutek in mleko samo izteka iz dojke. Otrok prične takrat hitro požirati, kar slišimo. Nič nenavadnega ni, če ob tem prične iztekati mleko tudi iz druge dojke. Omenjeni refleks sproži tudi otrokov jok ali močne misli na otroka.

Namestitev in pristavljanje otroka k dojki

Pravilna namestitev in pristavljanje otroka k dojki sta bistvenega pomena za udobno in uspešno dojenje. Ne pozabite, da boste najverjetneje morali vsakokrat dojiti približno 30 minut, zato je toliko bolj pomembno, da se udobno namestite in poskušate biti čim bolj sproščeni. Pomoč svetovalke za dojenje, babice ali drugega zdravstvenega osebja vam bo v veliko pomoč pri obvladovanju tehnike dojenja in utrjevanja vaše samozavesti.

Pravilna tehnika pristavljanja k dojki zagotavlja, da dojenje ne postane boleče in da je vaš otrok dobro nahranjen. Poskrbite, da bo otrok obrnjen proti vam in da se bo z noskom dotikal bradavice. S prosto roko si podprite dojko in se z bradavico dotaknite otrokovih ust, dokler jih ne odpre tako široko kot bi zazehal. Otroka nikoli ne pristavite k dojki, če so njegova usta le delno odprta, saj to lahko povzroči boleče bradavice, nezadostno izpraznjene dojke da otrokov sesalni refleks ni pravilno stimuliran pravilno in med dojenjem ne prejme dovolj hranilnih snovi.

Ko otrok široko odpre usta (kot bi zazehal), ga hitro pritisnite k dojki. Ne pozabite, da otroka ne hranite z bradavico, ampak ga dojite. Otrokova usta morajo pokriti bradavico in večji del kolobarja. Če otrok ni pravilno zagrabil bradavice in kolobarja, nežno položite prst v kotiček otrokovih ust, da prekinete sesanje in poskusite znova.

Če je otrok pravilno nameščen na dojko, njegovo dihanje ne bo ovirano. Če na silo pritisnete na dojko z namenom, da bi otroku olajšali dihanje, lahko povzročite zamašitev mlečnih vodov in nepravilno namestitev. Če otrok pravilno sesa, boste to zaznali po počasnem premikanju otrokovih senc in ušes.

Pomembno: ne obupajte prehitro, kajti pristavljanje k dojki zahteva vajo tako za vas kot za vašega otroka. Če čutite, da težko dosežete pravilen položaj in pristavitev otroka k dojki, prosite za pomoč babico, pediatra ali svetovalka za dojenje. Vztrajnost se splača!

Kje in kako podojiti otroka, da bo to prijetna izkušnja tako za vas kot za vašega otroka?

Pripravite se na dojenje

Preden pričnete dojiti, si pripravite vse kar potrebujete pri dojenju: bombažno krpico za dojenčka pri podiranju kupčka, tople obkladke, ki pomagajo pri refleksu izločanja mleka, nekaj hrane in predvsem pijače ter blazine za oporo hrbta in rok (priporočamo blazino za dojenje). Utišajte ali izklopite telefon in si ga prinesite bližje, da ne bo nepotrebnih prekinitev med dojenjem.

Poprosite koga za pomoč

Prve tedne po porodu, dokler dojenje ne postane ustaljena praksa, poskušajte preložiti nekaj vsakodnevnih opravil, kot so gospodinjska dela in nakupovanje, na vašega partnerja, mamo ali prijatelje.

Namestite se čim bolj udobno

Izberite svoje najljubše mesto (stol, kavč, posteljo ali kaj drugega), kjer se boste počutili kar najbolj udobno. Za učinkovito sprostitev zatemnite luči in predvajajte nežno, pomirjujočo glasbo.

Skrbite za zdravo prehrano

Med dojenjem so mamice zelo žejne, zato je izrednega pomena, da pijejo veliko tekočine. Najboljša tekočina je voda, prav tako tudi juha, sadni in zelenjavni sokovi. Odpovejte se kajenju in drogam ter poskušajte omejiti pitje kave ali alkohola na minimum.

Uživajte v teh trenutkih

To je najlepši čas, ki obema daje možnost, da se spoznata in uživata drug ob drugem. Pogovarjajte se s svojim malčkom, zapojte mu pesem, pobožajte ga, saj to je čudovit način, da mu pokažete, koliko vam pomeni in kako radi ga imate.

Dolžina in pogostost hranjenja

Hranjenje vašega malčka se občasno spreminja – naj vas pri tem vodi kar vaš otrok. Večina dojenih otrok z jokom opozarja, da je čas za hranjenje. Lačen otrok tudi išče in sesa, ko ga položite k dojki. V prvih tednih boste otroka dojili pogosteje, celo vsake 2 do 3 ure podnevi in ponoči, nekatere pa celo vsako uro (to je povsem normalno!).Na samem začetku dojenja lahko podoji trajajo od 30 do 40 minut. Kasneje, ko postanete oba že dobro uigran tim, pa traja od 10 do 20 minut. Če hranjenje redno traja dlje kot 40 minut, bo vmes malček kar nekajkrat zadremal. Malček, ki ne sesa živahno, mogoče ne bo dobil dovolj mleka. Lahko ga vsakič, ko poskuša zadremati, predramite z nežnimi dotiki, lahko spremenite položaj ali pa ga pristavite k drugi dojki. Običajno po nekaj dojenjih z uporabo te tehnike malček sesa veliko živahneje.

Dojke med nosečnostjo

Med nosečnostjo postanejo dojke večje in težje. Kolobar okrog prsne bradavice postane temnejši in večji. Hormoni, ki se sproščajo med nosečnostjo, spodbujajo razvoj mlečnih vodov in mlečnih žlez. Velikost dojk ne igra vloge pri uspešnosti dojenja. Število mlečnih žlez, kjer se tvori mleko, je v vsaki dojki skoraj enako, razlika je le v količini maščevja. Dojke med nosečnostjo dozorijo, vendar posebnih priprav za dojenje ne potrebujejo. Dovolj je osnovna nega in nošenje primerno velikega bombažnega nedrca. Tudi posebna priprava prsnih bradavic ni potrebna. Večina žensk ima primerne bradavice za dojenje, le majhen odstotek jih ima bolj ploščate ali ugreznjene in bi lahko motile dojenje, ker jih otrok težje zagrabi. Vendar se pri večini nosečnic proti koncu nosečnosti bradavice same obrnejo navzven.

Kako nastaja materino mleko?

Materino mleko nastaja v mlečnih žlezah in se steka po mlečnih vodih do izvodil, ki so na koncu bradavice. Nastajanje materinega mleka je povezano s sproščanjem dveh hormonov: prolaktina in oksitocina. Oba hormona se sproščata v možganih, samo sproščanje hormonov pa povzroči draženje bradavic, ki ga povzroči otrok s sesanjem. Pri pogostem dojenju se torej poveča količina hormonov, kar posledično pomeni večja količina mleka in obratno. Tako je ponudba mleka ravno pravšnja: pri večjem povpraševanju po mleku je ponudba mleka večja.

Poznamo tudi dejavnike, ki zmanjšajo izločanje obeh hormonov:kajenje, alkohol, strah, zaskrbljenost, preveč dela, premalo spanja, nekatera zdravila, nekatera zelišča (npr. žajbelj),…

Kakšna je sestava materinega mleka?

Prvo mleko, ki nastaja že tekom nosečnosti, se imenuje mlezivo (kolostrum). Ta v začetku zadostuje vsem otrokovim potrebam po hrani, čeprav ga je le za nekaj žličk. Je rumenkaste barve in vsebuje beljakovine in številna protitelesa, ki ščitijo otroka pred boleznimi.

Šele v naslednjih 2 do 3 dneh se količina materinega mleka poveča in normalno je, da takrat postanejo dojke napete, težje in večje. To mleko se nekje do 14. dne imenuje prehodno mleko in je že bolj bele barve. Po 14. dnevu nastaja zrelo mleko. Podoj zrelega mleka delimo v tri faze:

• prednji del podoja, ki vsebuje veliko vode in otroka odžeja:
• prednji del, ki je bogat z beljakovinami;
• zadnji del, ki otroka nasiti, saj vsebuje veliko maščob.
• Vodeno mleko torej ne obstaja. Po videzu bolj vodeno mleko je le prednje mleko, ki je del obroka dojenega otroka.

Kaj je naval mleka?

Pri nekaterih materah lahko med 2. in 4. dnem po porodu pride do navala mleka. Količina mleka se lahko tako poveča, da postanejo dojke težke, polne, napete in boleče. Ker večina otrok iz tako napetih dojk v začetku ni zmožna popiti obroka, si morajo matere toliko mleka izbrizgati, da pritisk v dojki popusti. Otrok bo zmehčano dojko lažje zagrabil in sesal ter je ne bo poškodoval.

Kaj ovira dojenje?

Zdrav dojenček ob izključnem dojenju ne potrebuje čaja, vode ali mlečnih nadomestkov. Te snovi otroka zasitijo in mu zmanjšajo potrebo po sesanju, kar posledično pomeni manjšo tvorbo materinega mleka. Matere, ki pričnejo dodajati stekleničke, se znajdejo v začaranem krogu z vedno manj in manj svojega mleka in z vedno več dodanimi stekleničkami. To pelje v prekinitev dojenja. Dude in cuclji v prvih tednih zmedejo otroka, saj mora pri dojenju uporabljati mišice, jezik in čeljusti drugače kot pri sesanju dude ali cucljev. Vsiljeno napačno sesanje vodi v sesalno zmedo, ki največkrat povzroči poškodbe bradavic in zavračanje dojenja.

Ali je otrok dobil dovolj mleka?

Starši se velikokrat sprašujejo, ali je njihov otrok dobil dovolj mleka. Pri dojenju je seveda težko izmeriti, koliko mleka je otrok dejansko popil pri posameznem podoju. Če vaš otrok pravilno sesa, se hrani 6 do 8 krat na dan, je vesel in zdrav, živahen, ko se zbudi in zadovoljen po hranjenju, ste lahko pomirjeni, saj so to prepričljivi dokazi, da je otrok popil dovolj mleka. Dodatna dobra znaka sta pridobljena teža in pa kako pogosto otroku zamenjate pleničko – pomoči vsaj 6 pleničk in dvakrat odvaja. Kasneje je možno, da otrok tudi več dni ne odvaja, kar je povsem normalno, če je otrok videti zdrav. Čeprav novorojenčki takoj po rojstvu izgubijo na teži do približno 10%, pričnejo po približno dveh tednih težo spet pridobivati. Nato vsak teden pridobijo 150 do 250 gramov.

Kdaj je potrebno iztiskati materino mleko?

Mati iztiska svoje mleko kadar je potrebno izprazniti prepolne dojke, če ima mleka veliko, kadar je potrebno stimulirati večjo tvorbo mleka v dojkah, pride do začasne prekinitve dojenja z namenom, da se vzdržuje laktacija, kadar želimo, da ne pride do vnetja dojk oziroma mastitisa pri zamašenem mlečnem vodu.

Mleko se iz dojke iztiska ročno ali s pomočjo prsnih črpalk, ki so lahko ročne ali električne oziroma baterijske. Za pomoč in nasvet je najbolje povprašati medicinsko sestro babico ali patronažno sestro.

Shranjevanje materinega mleka

Pred iztiskanjem mleka si temeljito umijte roke in preverite, če so pripomočki za iztiskanje in shranjevanje mleka pomiti, dobro splaknjeni in suhi. Potem, ko ste posodice napolnili z mlekom, poskrbite, da jih dobro zaprete in označite s tekočim datumom. Ohlajeno mleko lahko hranite v hladilniku (v notranjosti hladilnika in ne na vratih hladilnika) največ 48 ur. Materino mleko lahko tudi zamrznete in sicer za največ tri mesece. Ko je odtajano, ga lahko hranite največ 4 ure v hladilniku. Nikoli ga ne smete ponovno zamrzniti. Zamrznjeno mleko lahko tajate čez noč v hladilniku ali po toplo vodo. Nikoli ga ne smete segrevati do vrenja, saj s tem uničite veliko pomembnih snovi v mleku. Če želite mleko pogreti, postavite stekleničko z mlekom pod tekočo toplo vodo in vmes večkrat pretresite stekleničko, da premešate vsebino in raztopite maščobo.

Trebušni krči (kolike)

Dokazano je, da so dojeni otroci manj nagnjeni k trebušnim krčem. Če mislite, da ima vaš otrok trebušne krče, mu jih lahko pomagate omiliti:

• Pravilna tehnika sesanja: poskrbite, da bo otrok pil mirno in počasi. Tako ne bo požrl veliko zraka, ki sicer obtiči v prebavilih in otroka napenja.
• Podiranje kupčka: ko preneha sesati, ga postavite v pokončen položaj ali nagnite preko ramena, dokler ne podre kupčka. Otrok, ki izmenično sesa iz obeh dojk, mora med prestavitvijo k drugi dojki prav tako podreti kupček.
• Prehrana doječe matere: vedite, da kar pojeste ali popijete vi, bo vplivalo na prehranske navade vašega otroka. Izogibajte se predvsem alergenim snovem kot so jagode, ostre začimbe, oreščki (kikiriki, lešniki,…), kola in ostale gazirane pijače, ki imajo dodana barvila. Izogibajte se tudi hrani, ki napenja: zelje, ohrovt, stročnice, brokoli, čebula, česen, hruške, koščičasto sadje. Možni krivec za dojenčkove težave je tudi kravje mleko, ki ga pijete. Na splošno pomaga, če doječe matere pijejo čajno mešanico iz janeža, komarčka in kumine, ki pomirja krče ter pomaga odvajati črevesne pline tako pri materi kot otroku.
• Masaža: nežno masirajte spodnji del trebuščka. Učinek masaže z olji je lahko naravnost čudežen. Z dlanjo in konicami prstov krožite po trebuščku v smeri urinega kazalca.
• Kuminov sirup: kumina pomaga sproščati zrak iz črevesja in odpravlja trebušne krče.

Dopolnilna hrana ob dojenju

Izključno dojenje se priporoča do 6. meseca otrokove starosti, nato naj bi začeli otroka ob nadaljevanju dojenja dohranjevati. Prične se z eno vrsto zelenjave (korenček ali bučke), ki se uvaja približno teden dni namesto opoldanskega obroka. Po tednu dni uvajanja se zelenjavi doda krompir in šele nato meso (perutnina ali govedina). Vse naj bo vedno dobro spasirano in nezačinjeno. Ko se otrok dobro navadi na nov opoldanski obrok, pričnemo z uvajanjem mlečno-žitnega (koruza, riž, proso) obroka, ki nadomesti večerno dojenje. Pri uvajanju žitaric se izogibamo žitaricam, ki vsebujejo gluten (pšenica) in sicer vsaj do Na koncu pa pričnemo z uvajanjem žitno-sadnega (jabolka, banane) obroka, ki nadomesti popoldansko dojenje. Pomembno je, da vsakemu obroku dodamo žličko olja ali pol žličke masla!

Kaj ne sodi na dojenčkov krožnik vse do 1. leta starosti?

• divjačina, svinjina, ribe in morski sadeži spadajo med alergogena živila;
• klobase, salame in paštete vsebujejo veliko maščob, fosfatov in soli, zato ne sodijo na dojenčkov jedilnik;oreščki (orehi, kikiriki, lešniki,…) veljajo za zelo alergogene;
• žitarice, ki vsebujejo gluten (pšenica);
• kravje mleko in mlečni izdelki;
• med;
• kokošja jajca, zlasti beljak, veljajo za skrajno alergogena, zato se jih je potrebno dosledno izogibati;
• jagode;
• listnata solata, surov paradižnik, zelje, ohrovt;
• gobe;
• sladkarije, kot sta čokolada in sladoled, in sladke pijače;
• močne začimbe.

Elvira Omerović Pešec, mag.farm.