Dojenje v času okužb
V zadnjih tednih, ko se veliko govori o koronavirusu SARS CoV-2 in bolezni COVID-19, se marsikatera doječa mati na svetovalke za dojenje in drugo zdravstveno osebje obrne z vprašanjem, kako je s prenosom virusa na dojenčka? Ali naj doji, če sumi, da je okužena z novim virusom, naj doji, če je bila na testiranju pozitivna? Je v teh primerih dojiti varno? Naj raje preneha?
Dojenje je najboljši in najbolj naraven način hranjenja dojenčka, izključno do 6. meseca starosti dojenčka, nato pa ob ustrezni gosti prehrani do 2. leta starosti otroka oz. še dlje, dokler materi in otroku to ustreza.
Prenos virusov in bakterij v materino mleko in varnost dojenja
Pri večini virusnih okužb matere materino mleko ni pomemben način prenosa okužbe na dojenčka in je nadaljevanje dojenja v teh primerih najbolj koristno, tako za mater kot za otroka.
Trije virusi naj bi se preko materinega mleka prenašali od matere na dojenčka: citomegalovirus (CMV), virus HIV in T-celični limfotropni virus (HTLV-I). Pri drugih virusnih okužbah je prenos preko materinega mleka zanemarljiv, virusna okužba pa se lahko prenese preko neposrednega stika matere z otrokom.
Tudi bakterijske okužbe pri materi se redko prenesejo na otroka preko materinega mleka. Pri nekaterih bakterijskih okužbah se svetujeta kratkotrajno prenehanje dojenja in v tem prehodnem času črpanje mleka, ki se potem zavrže. Običajno se lahko dojenje začne po 24 urah po prejemu terapije (kadar gre za okužbe z gonorejo, H. influenzae, Streptococcus B. in Staphilococcus), nekoliko daljši zamik je potreben pri okužbah s T. pallidum in M. tuberculosis. V nekaterih omenjenih primerih je potrebna profilaktična terapija za otroka.
Uporaba protimikrobnih zdravil naj ne bo razlog, da mati ne doji. Otrok je bil okužbi v vseh primerih izpostavljen že prej, pred obiskom zdravnika in postavitvijo diagnoze. V teh primerih, ko je dojenje varno in je antibiotik združljiv z dojenjem, bi s prenehanjem dojenja otroka prikrajšali za hranila in imunološko korist, saj preko materinega mleka otrok dobi pomembne zaščitne dejavnike, ki ugodno vplivajo na njegov imunski sistem. Seveda tudi tukaj, tako kot tudi pri vsakem drugem zdravljenju in zdravilih, za vsak posamezen primer tehtamo razmerje med koristjo za mater in tveganjem za otroka.
Dojenček ali dojen otrok okužbi običajno torej ni izpostavljen preko materinega mleka, ampak zaradi tesnega stika, v katerem mati in dojenček živita. S prenehanjem dojenja zaradi okužbe se ta izpostavljenost ne zmanjša, razen če se mati in dojenček fizično ločita za daljši čas in skrb za otroka prevzame nekdo drug. Se pa ob prenehanju dojenja otrokova zaščita lahko zmanjša.
Dojenje in COVID-19
Študij na področju COVID-19 in prenosu preko materinega mleka še ni veliko, vendar v teh, ki so bile opravljene, zaenkrat novega koronavirusa niso zaznali v humanem mleku. Kot velja tudi za druge viruse in bakterije, je večja verjetnost prenosa virusa preko neposrednega stika z dojenčkom, torej preko razvajanja, poljubljanja, božanja, negovanja, skupnega spanja kot pa preko materinega mleka.
Če ste zboleli za COVID-19 in dojite, je najbolje, da se o nadaljevanju dojenja posvetujete s svetovalko za dojenje. Na splošno strokovnjaki za dojenje po vsem svetu svetujejo nadaljevanje dojenja na podlagi do zdaj znanih informacij. O nadaljevanju dojenja se pogovorite znotraj družine. Če ste preveč oslabeli, da bi lahko dojili, si lahko mleko tudi črpate in otroka na alternativni način (npr. po žlički) hrani družinski član. Če se odločite za nadaljevanje dojenja, si pred vsakim dojenjem in po njem temeljito umijte roke, v skladu s priporočili zdravstvene stroke. Če imate simptome (kašelj, kihanje, povišana telesna temperatura), med dojenjem nosite masko, ki si jo pravilno nadenite in snemite, po vsakem dojenju pa jo zavrzite.
Če se odločite za črpanje mleka, si mleko črpajte dovolj pogosto (vsaj 8-krat dnevno, če je dojenček mlajši od 6 mesecev), da boste ohranjali čim večjo produkcijo mleka za kasneje. Uporabljajte kakovostno prsno črpalko. Pred črpanjem si dobro umijte roke. Črpalko očistite po smernicah za čiščenje črpalke in stekleničk za mleko, navodila so običajno priložena k črpalki. Če imate simptome bolezni, med črpanjem nosite masko. Če je možno, naj otroka, dokler ne ozdravite, hrani nekdo drug.
Svetovna zdravstvena organizacija, Unicef in druge institucije, ki se ukvarjajo z dojenjem, svetujejo, naj se v primeru okužbe matere, če ta ni hospitalizirana, doječ par ne ločuje, ampak naj se poskrbi za higieno ter preventivo pred prenosom okužbe.
Seveda pa mati v primeru okužbe, bolezni, ko se slabo počuti in je izčrpana, potrebuje dodatno pomoč. Potrebuje namreč dovolj počitka, zdravo uravnoteženo prehrano in dovolj tekočine, da bo lahko čim prej okrevala in skrbela za dojenčka. V teh primerih naj družina stopi skupaj in pomaga po svojih najboljših močeh.
Če imate vprašanja in ne veste, na koga bi se obrnili, smo vam svetovalke za dojenje tudi med epidemijo na voljo po telefonu ali elektronski pošti, nekatere od nas pa najdete tudi v Lekarnah Maribor. Telefonske številke in naslove svetovalk najdete na www.dojenje.org.
Urška Lučev, mag. farm., IBCLC
