Cepljenje v nosečnosti in med dojenjem
Začetki cepljenja segajo daleč v preteklost, in sicer v 17. stoletje, ko so v Indiji in na Kitajskem uporabljali uprašene kraste bolnikov s črnimi kozami za cepljenje bolnikov. V Evropi je cepljenje v prakso uvedel in uspešno opisal angleški zdravnik Edward Jenner, ki je kot cepivo proti črnim kozam uporabil soroden, a za ljudi nenevaren virus, ki je povzročal goveje koze. Dve stoletji po odkritju cepiva, leta 1980, je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila, da so črne koze po svetu izkoreninjene. S tem se je preprečilo okoli 2 milijona smrti letno.
Cepljenje je najučinkovitejši ukrep za zaščito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi, ki ne ščiti le cepljenih posameznikov, ampak z zmanjševanjem širjenja bolezni tudi druge, kar je zlasti pomembno za tiste, ki zaradi starosti (npr. novorojenčki) ali zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni.
Cepljenje v nosečnosti
Nosečnost je obdobje, ko se v telesu zgodijo številne fiziološke in hormonske spremembe, kar vpliva tudi na absorpcijo, porazdeljevanje, metabolizem in izločanje zdravil. Poleg tega vemo, da posteljica ni neprepustna pregrada med materjo in plodom, zato lahko nekatera zdravila prehajajo po posteljici v plodov krvni obtok. Pri uporabi zdravil v nosečnosti vedno tehtamo med tveganjem za plod in koristjo za mater.
Kako pa je s cepljenjem? Na splošno velja, da se v nosečnosti izogibamo živim cepivom zaradi teoretičnega prenosa virusa iz cepiva na plod. Na voljo so podatki iz retrospektivnih študij, kjer so ženske po cepljenju z živim cepivom zanosile ali pa so nosečnice cepivo prejele, npr. v vojski. Ti podatki kažejo, da ni bilo neželenih učinkov na nosečnost in na otroka. Cepljenje prav tako ni razlog za predčasno prekinitev nosečnosti, tudi ni v celoti kontraindicirano, ampak se pušča možnost odločevalcu/zdravniku, da presodi, ali korist pretehta tveganje. Podatkov, ki bi kazali na teratogenost (škodljivost za plod) živih cepiv, ni. Teoretično obstaja večje tveganje za nenadzorovani pregled nad podvajanjem seva virusa, kar pa ni bilo še nikoli dokazano. Trenutno velja, da se v nosečnosti uporabljajo samo neživa cepiva. Svetuje se, da naj ženske ne zanosijo 1 mesec po prejemu živega cepiva, če pa kljub temu zanosijo, se lahko nosečnost normalno nadaljuje.
V številnih državah cepiva niso kontraindicirana za uporabo med nosečnostjo. Kot pri vseh zdravilih pa je tudi pri cepljenju nujen individualen pristop, kjer se na tehtnico postavijo koristi in tveganja.
V Sloveniji trenutno NIJZ priporoča cepljenje proti sezonski gripi in oslovskemu kašlju. Ameriška akademija za pediatrijo priporoča še cepljenje proti tetanusu. Cepivo proti oslovskemu kašlju zaradi pasivne imunizacije ščiti plod in novorojenčka prve mesece po rojstvu, dokler ne more biti sam cepljen proti tej bolezni. Oslovski kašelj je lahko smrten za novorojenčka; s cepljenjem nosečnic se smrtnost in število hospitalizacij zmanjšata. Po ameriških smernicah se priporoča cepljenje proti oslovskemu kašlju med 27. in 36. tednom nosečnosti.
Značilno je, da nosečnice za gripo zbolijo v hujši obliki kot nenoseče ženske. Razlog se skriva v spremembi imunskega sistema, spremembah v srčni in pljučni funkciji. Najboljša zaščita proti gripi v nosečnosti je cepljenje proti sezonski gripi. Na ta način bo tudi otrok prejel nekaj zaščite in bo prve mesece po rojstvu zaščiten pred zapleti, povezanimi z gripo. Cepljenje se svetuje pri vsaki nosečnosti. Še zlasti pomembno je za tiste nosečnice, katerih dojenčki bodo med sezono gripe mlajši od 6 mesecev, in za tiste nosečnice, ki so noseče in bodo v zadnjem trimesečju med sezono gripe.
Nekatere ženske potrebujejo cepljenje tik pred zanositvijo, med nosečnostjo ali takoj po njej. Predvsem so to ženske, ki delajo v zdravstvu, v laboratorijih, ki potujejo v države, kjer so lahko potencialno izpostavljene določenim okužbam, proti katerim se učinkovito borimo s cepljenjem.
Za cepivo proti vodenim kozam, rumeni mrzlici, mumpsu, ošpicam in rdečkam je bila varnost v nosečnosti dokazana.
Cepljenje in dojenje
Nekatera zdravila, ki jih zaužije doječa mati, v določeni meri prehajajo v materino mleko in lahko povzročijo neželene učinke pri dojenem otroku. Kaj pa cepiva? Na splošno je cepljenje med dojenjem varno. Izjema je cepivo proti rumeni mrzlici. Strokovnjaki so ugotovili, da se cepivo proti vodenim kozam ne izloča v materino mleko, zato so tudi otroci, katerim mame so bile v času dojenja cepljene proti vodenim kozam, občutljivi na ta virus, saj ni nastala pasivna imunizacija. V primeru cepljenja proti rdečkam se virus iz cepiva izloči v materino mleko, vendar pri dojenem otroku ne povzroči bolezni ali kakršnih koli neželenih učinkov.
Cepljenje proti COVID-19
O cepljenju nosečnic s cepivi proti COVID-19 je zelo malo podatkov, ki pa ne kažejo, da bi bila cepiva kakor koli škodljiva za nosečnice, plod in novorojenčka. V prihodnosti se načrtuje več raziskav. Podrobno spremljajo ženske, ki so prejele cepivo in niso vedele, da so noseče ali so zanosile kmalu po prejemu cepiva. Pri raziskavah na živalih vpliva na razvoj niso zaznali. Glede na mehanizem delovanja cepiv mRNK strokovnjaki verjamejo, da ne bi smela povzročiti posebnega tveganja za nosečnice.
Ameriška in britanska agencija za zdravila svetujeta cepljenje proti COVID-19 za doječe matere in nosečnice, vendar samo za tiste nosečnice, ki so potencialno ogrožene in bi lahko prebolevale hujšo obliko bolezni, če bi se okužile. Poleg tega cepljenje svetujejo vsem nosečnicam in doječim materam, zaposlenim v zdravstvu in domovih za ostarele.
Po podatkih NIJZ ni pričakovati tveganja za dojene otroke, katerih mame so se cepile proti COVID-19. Tudi če bi cepivo prehajalo v materino mleko, bi se beljakovine, ki bi jih dojenček zaužil, razkrojile že v prebavnem traktu.
Zdravstveni delavci moramo biti o cepljenju dobro poučeni. Naša naloga je, da ljudi ozaveščamo, širimo strokovne informacije na primeren način tako med sodelavci kot med širšo populacijo in tako pokažemo, da cepljenje pomembno prispeva k zmanjševanju nekaterih okužb in da v nosečnosti in med dojenjem cepljenje ščiti nosečnico, doječo mamo, plod in dojenčka ter zmanjša število zapletov in hospitalizacij po rojstvu otroka.
Urška Lučev, mag. farm., IBCLC
