VPLIV STRESA NA STARANJE KOŽE
Stres je naš spremljevalec v vsakdanjem življenju. Lahko je kratkotrajen, ponavljajoč, različnih intenzivnosti, a dejstvo je, da smo v zadnjih dveh letih večinoma izpostavljeni stalnemu kroničnemu stresu. Dejavnosti, kjer se lahko sprostimo, spočijemo, odklopimo, niso bile dostopne, kar povzroča nalaganje stresorjev, ki vodijo v slabše počutje in dolgoročno tudi v nastanek bolezni.
Bolniki, ki imajo kronične težave s kožo, kot so luskavica, atopijski dermatitis, akne, rozacea in druge, se dobro zavedajo vpliva stresa na kožo, saj se jim ob stresnih dogodkih stanje pogosto poslabša. V današnjem času se z vplivom stresa na kožo ukvarja veliko raziskovalcev, pri čemer poskušajo razložiti zapletene povezave med našo duševnostjo in kožo.
Povezava med stresom in kožo
Odziv kože na stres je zelo zapletena dejavnost v našem telesu. Ko doživimo stres, se sprožijo dejavniki v telesu, kar vpliva na živčevje, imunski sistem, hormonski sistem. Lahko bi rekli, da se sproži komunikacija med vsemi omenjenimi sistemi, ki so odgovorni za odziv telesa, ki je lahko viden tudi na koži. Telo se na stres odziva po več poteh, zato se izločajo različne snovi, kot so kortizol, adrenalin, noradrenalin ... Vpliv na kožo se kaže kot počasnejše celjenje ran, oslabelost zaščitne vloge povrhnjice, zmanjšana odpornost na okužbe in zmanjšano delovanje imunskega sistema.
Na spremenjeno stanje zdrave kože kot posledice stresa imata predvsem oslabljeno delovanje povrhnjice in oslabljen imunski sistem.
Naša povrhnjica je prva zaščitna plast kože med okoljem in telesom. Zgornjo roženo plast sestavljajo kožne celice, imenovane korneociti, ki so med seboj tesno povezani.
Dodatno pa jih učvrstijo plasti lipidov oz. kožnih maščob, med katerimi so najpomembnejši ceramidi, maščobne kisline in holesterol. Lahko bi rekli, da je naša povrhnjica videti kot dobro učvrščen opečnat zid, kjer opeke predstavljajo korneociti, malto pa medcelični lipidi. Ko se sprožijo stresni dejavniki, se zmanjša nastajanje medceličnih lipidov in struktur, ki povezujejo korneocite, zato postaja povrhnjica ranljivejša.
Ob začetnem rušenju kožne pregrade lahko opazimo suho kožo, ki pozneje vodi v srbečo in razdraženo kožo in nazadnje v obsežnejše vnetne spremembe. Tako oslabljena koža je dostopnejša za razrast glivic in bakterij, kar stanje še poslabša.
Občutljiva koža
Občutljiva koža je zelo pogost pojav. Raziskave kažejo, da ima občutljivo kožo 60–70 odstotkov žensk in 50–60 odstotkov moških. Vzrokov za nastanek občutljive kože je veliko, med njimi tudi stres. Stres dodatno poveča reaktivnost občutljive kože, ki je dovzetnejša za spremembe okolja, čustev. Negativna čustva, nemoč in zaskrbljenost so povezani s pojavom srbečice, kar vodi v praskanje in poslabšanje stanja kože.
Staranje kože
Na staranje kože vplivajo okolje, geni in življenjski slog. Ultravijolično sevanje, onesnažen zrak in kajenje so zunanji dejavniki, ki imajo zelo velik vpliv na prezgodnje staranje kože. Poleg njih se vse bolj izraža vpliv stresa, ki zmanjšuje zaščitno delovanje povrhnjice, kar vodi v povečano izgubo vlage. Stalna in dolgotrajna izpostavljenost stresu pospeši nastajanje prostih radikalov, lahko povzroči poškodbe dedne zasnove (DNK). Zaradi naštetih dejavnikov se koža stara hitreje, na obrazu se pojavljajo neželene gubice, koža je bolj suha in dovzetna za nastanek sprememb, kot so rdečica, temni madeži ali izguba pigmenta.
Nedvomno stres vpliva na nastanek ali poslabšanje aken, izpadanje las, poslabšanje atopijskega dermatitisa, luskavice, rozacee, srbečice, koprivnice.
Številne vplive stresa bomo še spoznavali v prihodnosti, a dejstvo je, da je odziv na stres oseben, saj enaka količina stresa različno vpliva na posameznika. Pomembno je, da stres prepoznamo in se mu poskušamo izogniti ali se ga naučiti nadzorovati.
Pomembno je, da si vzamemo čas za sprostitev, za druženje s prijatelji, da uživamo zdravo in uravnoteženo hrano, pijemo dovolj tekočine, pravilno negujemo kožo. Izogibati se je treba agresivnim načinom čiščenja kože, opustiti kajenje, izogibati se soncu in pravilno uporabljati zaščitna sredstva. Pomembna je redna telesna dejavnost. Priporočljivo je, da se vsaj trikrat tedensko odpravimo na daljši sprehod, da namesto dvigala uporabljamo stopnice.
Kot pomoč pri obvladovanju stresa lahko sežemo po zdravilih naravnega izvora, ki vsebujejo izvlečke pasijonke, ali po prehranskih dopolnilih, ki ohranjajo našo duševnost v boljši kondiciji . Ni najboljšega zdravila in ne prehranskega dopolnila, vedno pa lahko najdete najboljše za svoje težave, če stopite po nasvet v lekarno.
Če ugotovimo, da na stanje naše kože vpliva tudi stres, ne smemo pozabiti, da je treba poleg obvladovanja stresa poskrbeti za pravilno nego. Predvsem moramo poskrbeti za vsakodnevno čiščenje, ki ne sme poškodovati povrhnjice. Najpogostejša napaka pri čiščenju je uporaba naravnih trdih mil, ki močno spremenijo kislost kože in intenzivno počistijo maščobni zaščitni sloj, ki kožo varuje, zato pospešeno izhlapeva vlaga iz nje.
Koža postane suha, srbeča in pogosto se začne luščiti. Pomembna je uporaba nežnih izdelkov za čiščenje, ki ohranjajo zaščitno delovanje povrhnjice. Sodelavci v Lekarnah Maribor vam bomo z veseljem našli primerne izdelke za učinkovito in varno čiščenje kože.
Po čiščenju privoščimo koži ustrezno nego, da ji povrnemo vlago, jo zaščitimo in ji povrnemo nekaj izgubljenih lipidov. V množici različnih izdelkov za nego se ni lahko znajti, zato je tudi pri izbiri pravilne nege najboljši nasvet strokovnjaka.
Poleg osnovne nege je pomembna kakovostna in ustrezna zaščita pred soncem. Pred soncem se je treba zaščititi med marcem in oktobrom, če se pozimi odpravljamo na sneg, pa tudi tedaj. Zaščita naj bo čim bolj popolna, kar pomeni, da ščiti pred žarki UVA in UVB, pred infrardečo svetlobo in pred poškodbami struktur kože.
Živimo vsak dan posebej. Vsak dan si poiščimo zrno vesele spodbude. Zjutraj se vprašajmo: »Kaj je tisto, kar me bo danes razveselilo?« Potem se lotimo dneva in ne sprašujmo se, kako bo jutri.
Marjeta Rak Namestnik, mag. farm., spec. lek. farm., viš. pred.
