SONCE-PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK?

Nobenega dvoma ni, da je sonce zdravo – kadar ne gre za zavedno sončenje z namenom porjavitve, ki ga dermatologi absolutno odsvetujejo. UV-žarki pospešujejo dihanje, krvni obtok, presnovo in delovanje žlez.
 Sončna svetloba je pomembna za nastajanje vitamina D, s pomočjo katerega lahko telo uporabi kalcij iz hrane, ki ga potrebujemo za krepitev mišic in kosti.
 Sonce preko hormonskih žlez deluje tudi na dušo: sprošča, vzbuja dobro razpoloženje in veselje do ljubezni. Vse to drži. Je pa resnica tudi drugačna. 

Kako in zakaj koža porjavi? 
Dejstvo, da koža porjavi, je pravzaprav njena obrambna reakcija na preveč sonca. Lahko govorimo tudi o poškodbi kože. Kožni pigment melanin obda jedro kožnih celic, da jih zavaruje pred UV-žarki. Kljub vsem kožnim obrambnim mehanizmom lahko človek prenese le določeno količino sončnih žarkov. Sonce je preprosto preveč zgoščena energija. 

Kakšno škodo lahko povzročijo sončni žarki? 
Večina škodljivih učinkov sončnega sevanja se pripisuje UVA- in UVB-žarkom. UVC-žarki za nas ne predstavljajo težav, saj se absorbirajo v zgornji plasti ozračja. UVB-žarki prodirajo v zgornje plasti kože in poškodujejo celice ter povzročijo vnetje in opekline. UVA-žarki prodirajo globlje v kožno bariero in neposredno poškodujejo tkivo. Oboje pa močno prispeva k staranju kože. Oba tipa žarkov sta tudi ena poglavitnih dejavnikov, ki povzročajo kožnega raka. 

Kako se zdravo obnašamo na soncu?
Priporoča se izogibanje neposrednemu soncu med 10. in 15. uro. Takrat je sončno sevanje najmočnejše. Če smo v tem času v senci, se moramo zavedati, da se UV-žarki odbijajo od površin pod različnimi koti in nas lahko dosežejo tudi v senci. Nekaj žarkov prodre tudi skozi drevesne krošnje. 
Pred sončnim sevanjem se zavarujemo s primerno lahko obleko. Nosimo svetla, lahka oblačila iz gosto tkanih vlaken in iz naravnih materialov (lan, bombaž, svila). Suha oblačila so boljša zaščita kot mokra. Pomembna zaščita so tudi pokrivala. Poleg obleke in pokrival je na soncu priporočljiva uporaba zaščitnih očal s 100-odstotnim UV-filtrom. Od sredine prejšnjega stoletja pa so najpomembnejša zaščita pred UV-žarki učinkoviti varovalni pripravki za zaščito pred soncem, ki jih nanašamo na kožo. Nikakor pa ne smemo zanemariti tudi pitja velikih količin vode. Ob močnem potenju pijemo izotonične pijače, ki nadomestijo elektrolite, ki jih telo izgublja s potenjem.

Katere vrste UV-filtrov so v kozmetičnih pripravkih za zaščito pred soncem?
UV-filtre delimo na ANORGANSKE (UV-BLOKERJI) in ORGANSKE (UV-ABSORBERJI). Kateri so boljši? Obe vrsti filtrov sta enako dobri, le da delujeta na različna načina. Najbolj pogosto se uporabljajo absorberji, ki so sicer bolj učinkoviti, saj je večja zaščita dosežena z manjšo količino sestavine. Pogosto pa jih dopolnjujejo anorganski UV-filtri. Ljudem z bolj občutljivo kožo, alergijami in majhnim otrokom se priporoča uporaba izdelkov z manjšo vsebnostjo organskih UV-filtrov. Za zagotavljanje optimalne zaščite kože pred soncem se v takšnih izdelkih organske UV-filtre nadomesti z anorganskimi. Alergije in reakcije na izdelke z UV-filtri so sicer zelo redke, veliko več je t. i. sončnih alergij, ki jih povzroči prevelika količina UV-žarkov. 
V evropski zakonodaji je trenutno na seznamu anorganskih UV-filtrov oz. UV-blokerjev prisoten samo titanov dioksid, njegova najvišja vsebnost v izdelku je 25 odstotkov. Že nekaj let cinkovega oksida zaradi dvomov o varnosti ni na seznamu.
 Študije so namreč pokazale fototoksičnost in penetracijo v kožo, če je cinkov oksid v obliki nanodelcev. Še vedno pa izdelek lahko vsebuje cinkov oksid, seveda ne v obliki nanodelcev, ki ima v tem primeru vlogo sredstva za zaščito izdelka pred svetlobo ali pa je dodan kot barvilo ali pufer. 
Organski UV-filtri oz. UV-absorberji absorbirajo UVB-žarke. Ob tem prehajajo v višja energetska stanja, energijo pa oddajajo v obliki toplote. Med novejše organske filtre, ki v študijah izkazujejo visoko varnost in stabilnost, sodijo:
-    TINOSORB S (pokriva celotni UVB-spekter in delno UVA)
-    TINOSORB M (pokriva praktično celoten UVA in UVB-spekter)
-    MEXORYL SX (nudi zaščito v celotnem UVA-spektru)
-    MEXORYL XL (pokriva UVB-spekter in delno UVA)
Med kemijske filtre, kot pogovorno rečemo tudi organskim filtrom, sodijo prav tako cinamati in salicilati. Oboji zelo redko izzovejo fotoalergične senzibilizacije. Uvrščajo se med UVB-filtre. Pogost UVA-filter je AVOBENZON, ki spada med manj stabilne. V koncentraciji nad 3 odstotke izkazuje pogostejšo pojavnost iritacij in kožnih alergij. Še vedno pa v pripravkih za zaščito pred soncem najdemo BENZOFENONE. To je potencialni alergen, izdelki z vsebnostjo več kot 0,5 odstotka oksibenzona morajo na embalaži imeti posebno opozorilo: VSEBUJE OKSIBENZON! (contains oxybenzone). V zadnjem času je bil precej na udaru kritike tudi kemični UV-filter OKTOKRILEN (OCTOCRYLENE), ki naj bi bil visoko alergen. 
Ugotovili so naslednje: fotoalergični kontaktni dermatitis se je pojavil predvsem pri tistih, ki imajo alergijo na analgetično in antipiretično zdravilno učinkovino KETOPROFEN. 
Velikokrat so razlog za alergije in kožne iritacije prisotnost dišav, konzervansov, emulgatorjev in drugih pomožnih snovi v izdelku za zaščito pred soncem. 

KAKO IZBRATI IDEALEN IZDELEK ZA ZAŠČITO PRED SONCEM?
Dosedanje znanstvene raziskave o uporabi UV-filtrov niso pokazale dolgoročnih negativnih vplivov na kožo ali na splošno zdravje ljudi pri odraslih ali otrocih. Še več, tudi če so bila sredstva za zaščito pred soncem več dni uporabljena na prizadeti koži, kot je na primer luskavica, dermatitis, sončne opekline, odrgnine, ni bilo prisotnih nikakršnih poslabšanj ali škodljivih vplivov na koži. Molekule UV-filtrov namreč ne prehajajo zgornjih plasti kože, zato do škodljivih sistemskih vplivov ne more priti. 
Razen UV-filtrov so pomembna sestavina varovalnih pripravkov za zaščito pred soncem tudi VITAMINI. UV-žarki namreč v koži povzročijo tako imenovani oksidativni stres, pri katerem se sproščajo prosti radikali, ki poškodujejo celični dedni material in druge sestavine kože. Antioksidanta vitamin E in vitamin C lovita proste radikale in zaradi antioksidativnih lastnosti ugodno vplivata na stabilnost pripravka. Tudi pomožne sestavine v samem pripravku so zelo pomembne. Posebej oljne komponente in emulgatorji, ki morajo biti dovolj stabilni, ne smejo povzročati alergij in morajo biti dobro obstojni na koži. Po drugi strani pa ne smejo preprečevati potenja. 

KAKO PRAVILNO UPORABLJAMO VAROVALNI PRIPRAVEK ZA SONČENJE?
-    Na kožo ga nanesemo 30 minut pred izpostavljenostjo soncu.
-    Pripravek nanesemo vedno znova, po vsakem kopanju, čeprav je označen kot vodoodporen, po močnem znojenju in po brisanju z brisačo.
-    S pripravkom za zaščito pred soncem ne skoparimo; 30–35 ml izdelka na celotno povprečno telo večkrat dnevno (na 2 uri). 

SPF. KAJ JE TO?
SPF oziroma zaščitni faktor označuje, v kolikšni meri nas neki izdelek zaščiti pred UV-žarki (torej pred temi, ki povzročajo opekline). Z drugimi besedami, pove nam, koliko časa dlje smo zaščiteni pred opeklinami, kot če bi bili nezaščiteni. Višji faktor vedno ne pomeni močnejše zaščite, ampak v večji meri le dolgotrajnejšo.
 Torej, če smo na soncu nezaščiteni, lahko 10 minut, preden dobimo opekline (glede na naš fototip kože), smo zaščiteni s SPF 20 lahko 200 minut.  Zavedati pa se moramo, da tudi najvišja zaščita SPF 50+ blokira le 98 % UVB-žarkov. Pri izdelku za zaščito pred soncem je treba izbrati tudi pravilno podlago samega izdelka. Mastna koža ne bo dobro prenašala izdelka za ljudi s suho kožo. Pa tudi varovalni pripravki za zaščito pred soncem za telo niso primerni za obraz. 

PREHRANSKA DOPOLNILA IN SONCE
Ker smo v poletnih mesecih v veliki meri izpostavljeni UV-sevanju, nastane v naših telesih še več prostih radikalov kot običajno. Antioksidanti so molekule, ki nevtralizirajo proste radikale in tako pomagajo telesu popravljati škodo, storjeno s presežkom UV-sevanja. V našem telesu so naravno prisotni antioksidanti: glutation, ubikinon (Q10), askorbinska kislina (vitamin C), alfa tokoferol (vitamin E) in alfa-lipoična kislina.
 Antioksidanti so v običajni raznovrstni prehrani: 
– glutation (avokado, lubenica, grenivka, cvetača, brokoli, paradižnik …);
– ubikinon (temni zelenjavni listi, brokoli, oreški, morska hrana …);
– vitamin C (ribez, limona, kivi, jagode …);
– vitamin E (hladno stiskana rastlinska olja, žita, stročnice, oreški …);
– alfa-lipoična kislina (rdeče meso, špinača, krompir, pivski kvas);
– astaksantin (zelene alge);
– beta karoten (korenje, melona, koščičasto sadje …).

Prehranska dopolnila je smotrno in priporočljivo uživati predvsem ob povečanih potrebah ali ob drugih okoliščinah, ko ni mogoče zagotoviti zadostne količine snovi iz prehrane. 
Veliko dejavnikov je treba upoštevati za pravilno in smiselno uporabo izdelka za zaščito pred soncem. Stopite v svojo lekarno, kjer vam bomo z veseljem in skrbjo pravilno, strokovno in odgovorno svetovali najprimernejšo zaščito pred soncem. Le tako bodo lahko vaše dejavnosti v naravi, v gorah, na morju ali domačem vrtu zares brezskrbne in zdrave.

Pripravila: Karmen Karo farm.tehnik