PIKI KOMARJEV IN UGRIZI KLOPOV

Piki komarjev so eni najbolj nadležnih pikov žuželk. Lahko povzročijo kar nekaj preglavic in zdravstvenih zapletov, dejstvo pa je, da so nekateri ljudje komarjem bistveno 'okusnejši' kot drugi. V Sloveniji poznamo približno 30 vrst komarjev, po svetu pa jih je že več kot 3.500. Med njimi je samo 10 % takšnih, ki se prehranjujejo tudi s človeško krvjo.
Z njo pa se prehranjujejo zgolj samičke. Kri potrebujejo za razvoj plodnih jajčec in potomstva. Samičke komarjev imajo dolge tubolarne rilce, s katerimi prebodejo kožo, da se prebijejo do krvi. Ob piku v odprto rano sprostijo svojo slino, ki vsebuje beljakovine, na katere je naše telo alergično. Posledica je dobro znana rdeča in srbeča izboklina.

Pik komarja lahko prepoznamo po:

• majhnih okroglih izboklinah, ki se pojavijo v nekaj minutah po piku komarja,
• izbokline sčasoma postajajo rdeče, večje in srbeče,
• pogosto se zgodi, da najdemo več pikov komarjev na kupu (na rokah, nogah, stopalih).
  
  Številne raziskave so pokazale, da smo lahko za komarje 'privlačni' iz različnih razlogov. Prav tako so znanstveniki odkrili, da imajo različne vrste komarjev tudi različne preference. Univerzalne formule, ki bi delovala na privlak komarjev, torej ni oziroma je še ne poznamo, obstajajo pa določena splošna pravila. 
  Po sodobnih znanstvenih odkritjih naj bi krvna skupina 0 bila najprivlačnejša za komarje, predvsem tigraste. Komarji raje pikajo ljudi s čezmerno težo, nosečnice, športnike in posameznike, ki se bolj znojijo. Prav tako imajo raje ljudi z močnejšim telesnim vonjem, toplejšo kožo (nosečnice in otroci) in oblečene v temne barve, kot so črna in temno modra, najmanj pa v beli in rumeni.

Zdravstveni zapleti in bolezni, ki jih prenašajo komarji
Večinoma so bolezni, ki jih prenašajo komarji, značilne za države tropskega in subtropskega sveta, z migracijami pa so se težave pojavile tudi v Evropi. Za Evropo so sicer značilne avtohtone vrste komarjev, vedno več pa je tudi intenzivnih vrst, med katere spada tudi tigrasti komar, ki se je močno razširil tudi v Sloveniji in dokazano prenaša vrsto človeku nevarnih bolezni, kot so rumena mrzlica, zika, denga in čikungunja. Piki komarjev lahko sprožijo hudo alergijsko reakcijo, ki se kaže kot velik, vroč in srbeč kolobar, ki se širi, pojavi se oteklina, koprivnica, lezije in vnetje limfnega sistema. V redkih primerih se pojavi tudi anafilaktični šok, težave z dihanjem, otekanje jezika in padec krvnega tlaka. Če opazite podobne simptome, nemudoma poiščite zdravniško pomoč. Z zdravnikom se posvetujte tudi, če se mesto vboda vname, postane boleče in imate povišano telesno temperaturo.

Zaščita pred piki komarjev
Pred piki komarjev se lahko zaščitimo na več načinov:

• repelenti (pršila, zapestnice, nalepke),
• elektronski odganjalci komarjev,
• mreže proti komarjem,
• nošenje svetlih oblačil.

Repelenti so sredstva, ki odganjajo komarje. Poznamo sintezne repelente in repelente naravnega izvora. Med sintezne štejemo DEET (dietiltoluamid), ki je v repelentih proti tropskim komarjem v 20 % ali več. Učinek se nad 30 % DEET v pripravku ne povečuje, daljša se le trajanje učinka (10 % DEET dve uri, 24 % DEET pet ur). 
DEET ni rakotvoren, lahko pa na koži povzroči dermatitis, alergijske reakcije in redko nevrotoksičnost, kar je običajno posledica prepogoste uporabe. Ameriška pediatrična akademija je izdala priporočilo, da se repelenti, ki vsebujejo DEET, ne smejo uporabljati pri dojenčkih, mlajših od dveh mesecev. 
Naravni repelenti so običajno eterična olja citronele, sivke in drugih, ki vsebujejo spojine, imenovane monoterpeni (citronelal, geraniol, limonen). So slabše učinkoviti in delujejo krajši čas od sinteznih repelentov. Najmočnejši naravni repelent je v olju limoninega evkaliptusa, ni pa primeren za otroke, stare manj kot tri leta.
Nikar nas naj ne zavede, da naravni repelenti ne morejo škodovati. Tudi ti lahko dražijo kožo, posebej v previsokih koncentracijah in ob neprimerni uporabi. Za nasvet povprašajte svojega farmacevtskega strokovnega delavca v lekarni, ki vam bo svetoval/-a glede varne, učinkovite in pravilne uporabe repelentov.

UGRIZ KLOPOV
Klop, drobcena živalca, ki jo prištevamo k pršicam, je lahko prenašalec številnih bolezni. Med njimi sta v Sloveniji najbolj pogosti dve: lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. 
Vboda klopa človek ne čuti, saj klopova slina vsebuje snovi, ki mesto vboda omrtvijo. Klop na gostitelju poišče mesto, kjer so žile tik pod površino kože (notranja stran kolen, pazduh in dimelj). Najbolj so aktivni maja, junija in septembra.

Bolezni po ugrizu klopa

• Lokalna alergijska ali toksična reakcija
  Če klop ni okužen, po ugrizu ni pričakovati večjih težav. Na mestu ugriza se v 24 urah lahko pojavi lokalno vnetje. Prizadeto mesto je rdeče in oteklo, lahko tudi srbeče. To stanje ni nevarno in mine brez posledic.
   
• Lymska borelioza
  Lymska borelioza je bolezen, ki nastane zaradi okužbe z bakterijo Borrelio Burgdorferi, ki jo prenašajo okuženi klopi. Ima več stopenj. Zdravimo jo z antibiotiki, zlasti prve stopnje, zelo učinkovito. Cepljenje zoper lymsko boreliozo ne obstaja. Od 3 do 30 dni po ugrizu klopa lahko na mestu ugriza nastane rdečina, ki se širi, osrednje pa bledi, tako da nastane kolobar, ki ima lahko zelo velik premer. Izjemoma se tak kolobar lahko pojavi na drugih mestih. Sprememba lahko srbi in/ali peče, ni pa nujno. Ta kolobar je značilen za prvo stopnjo lymske borelioze. Če opazite tak kolobar, je treba obiskati zdravnika, saj to bolezen učinkovito zdravimo z antibiotiki, s katerimi preprečimo, da bi se razvila v težje oblike.
   
• Klopni meningoencefalitis (KME)
  Pomeni vnetje možganskih ovojnic zaradi okužbe z virusom, ki ga prenašajo okuženi klopi. Specifično zdravilo za zdravljenje klopnega meningoencefalitisa žal ne obstaja, imamo pa na voljo učinkovito cepivo, ki nas zavaruje pred to boleznijo. KME lahko sicer poteka zelo blago, lahko tudi brez simptomov. Tipičen potek pa poteka po dveh stopnjah – bolnik najprej zboli s povišano temperaturo, glavobolom in bolečinami v mišicah (traja 2–7 dni), nato sledi izboljšanje brez vročine, poslabšanje s hudim glavobolom, visoko temperaturo, slabostjo, bruhanjem in znaki meningitisa (okorelost tilnika, motnje koncentracije, govora in vida ter izguba zavesti). Če se po ugrizu klopa pojavi povišana temperatura, glavobol, bruhanje in slabost, je treba obiskati zdravnika. Pomembno je, da zdravniku poveste svoje težave in da ste imeli klopa.

Preprečevanje ugriza klopa
Ugriz klopa lahko preprečimo na več načinov:

• ko gremo v naravo, se primerno oblečemo (dolge hlače, hlačnice v obuvalu, zgornji del z dolgimi rokavi, pokrivalo, oblačila svetle barve),
• repelenti, ki jih popršimo po obleki in nezaščitenih delih telesa, s svojim vonjem odganjajo klope.
• Po učinkovitih izdelkih za zaščito pred ugrizom klopa povprašajte svojega farmacevtskega strokovnega delavca v lekarni.

Zdravljenje simptomov pika komarja in ugriza klopa
Za lokalno omilitev simptomov ugriza klopa in pika komarja lahko uporabimo hladilne gele z aloe vero, eteričnimi olji in lokalne antipruritike (to so snovi, ki zmanjšujejo srbenje). Srbenje zmanjšajo tudi antihistaminiki v tabletah, ki so na voljo v lekarnah brez recepta.

Karmen Karo, farm. tehn.