Skoraj vsak se je v življenju že opekel na koprivi. Takrat so se na koži pojavile rdeče in otekle lise, ki jih je spremljalo neprijetno srbenje in pekoč občutek. Takšne kožne spremembe doživi 20 % ljudi, čeprav nimajo stika s koprivo. Pojavijo se lahko zaradi različnih vzrokov, trajanje pa je različno. Kožno spremembo imenujemo koprivnica ali urtikarija.

ALI STE VEDELI?
 Urtikariji rečemo tudi koprivnica, ker so izpuščaji podobni, ko se opečemo s koprivo.
Koprivnica ali urtikarija je torej kožna bolezen, za katero so značilne spremembe na koži – urtike oz. koprivke. To so srbeči, izbočeni in rdeči kožni izpuščaji, ki se lahko pojavijo v različnih velikostih kjerkoli na koži. Lahko so ločeni ali pa se med seboj zlivajo. Če s prstom pritisnemo na urtiko, ta izgine oz. pobledi. 
Zanje je sicer značilno, da se zelo hitro pojavijo in tudi izginejo. Običajno niso prisotni več kot nekaj dni. Takšno obliko imenujemo akutna urtikarija. Kadar pa so urtike prisotne več tednov ali celo mesecev, govorimo o kronični urtikariji. V nekaterih primerih so lahko prisotni tudi vročina, glavobol in slabost. Posebna oblika urtikarije je angioedem, za katerega je značilno otekanje mehkih tkiv in sluznic, predvsem na obrazu, ustnicah in očeh. V redkih primerih lahko oteče tudi jezik in žrelo, zato je dihanje takrat oteženo. Ta pojav se imenuje Quinckejev edem. Hude oblike urtikarije lahko povzročijo tudi anafilaktični šok.

ALI STE VEDELI?
 Akutna oblika urtikarije se pri obeh spolih pojavlja enako pogosto in je pogostejša pri otrocih, kronična oblika pa je pogostejša pri ženskah in osebah srednje starosti.
Urtike nastanejo, če se aktivirajo kožne celice, imenovane mastociti, ki izločajo histamin. Vzroki nastanka so številni in tudi različni glede na vrsto urtikarije in starosti bolnika. Pri kronični obliki bolezni urtike pogosto nastanejo brez vzroka, zato to obliko imenujemo tudi spontana urtikarija. 
Pomembno je, da identificiramo poslabševalce bolezni oz. sprožilne dejavnike, kot so stres, nekatera zdravila in okužbe. Kadar bolnik ve, kar je sprožilo urtiko, to imenujemo izzvana urtikarija. Pri otrocih so vzrok najpogosteje virusne okužbe in preobčutljivost na hrano (najpogosteje kravje mleko).
 Kadar se koprivnica pojavi ob uživanju določenega zdravila, npr. antibiotika, je o tem treba obvestiti zdravnika in izključiti možnost alergije na to zdravilo.
Tudi pri odraslih med najpogostejše vzroke sodijo virusne okužbe. Manj pogosteje urtike povzroča alergija na hrano, zdravila in pike žuželk. Izzovejo jih lahko tudi nekateri alergeni s stikom, kot so lateks, trava in slina živali. Tudi stresne okoliščine, hormonske spremembe, dišave v kozmetiki, sončna svetloba in stik s hladnim predmetom (npr. kocka ledu) ali toploto lahko izzove pojav urtik.

Urtikarija sicer ni nevarna bolezen, ni pa prijetna in je po navadi tudi estetsko moteča. Urtike po navadi izzvenijo same oz. po prenehanju stika s sprožilnimi dejavniki, zato je pomembno, da nam jih uspe identificirati in se jim izogibati. Kadar so urtike prisotne dlje časa ali je prisotno otekanje, težje dihanje in pospešen srčni utrip, je treba obiskati zdravnika.
 Zdravljenje je odvisno od tega, kaj je glavni sprožilec za njihov nastanek oz. tip urtikarije. Najpogosteje predpisana zdravila sodijo v skupino antihistaminikov, ki omilijo srbečico in skrajšajo trajanje izpuščaja, vendar niso primerna za dolgotrajno uporabo. 
V primeru hujšega otekanja je nujno zdravljenje s kortikosteroidi. Kadar koprivnica traja več kot 6 tednov, je morda nujno tudi zdravljenje z zaviralci imunskega sistema. Novejši pristopi zdravljenja vključujejo uporabo bioloških zdravil, ki so se izkazala kot zelo uspešna.

NASVET:
 Ker urtike po navadi izzvenijo, preden obiščemo zdravnika, jih je ob pojavu priporočljivo fotografirati.
Če oblika urtike ni huda in je prisotno le blago srbenje, si lahko pomagamo tudi sami. Obstaja več različnih pristopov k lajšanju stanja. Srbenje blažimo s pomočjo mrzlih obkladkov in negovalnimi kremami proti srbenju, ki so na voljo brez recepta tudi v lekarnah.
 Če se odločimo za uporabo kozmetičnih izdelkov, moramo biti pozorni, da v svoji sestavi ne vsebujejo sintetičnih konzervansov ali dišav, ki lahko stanje tudi poslabšajo. Brez recepta so na voljo tudi zdravila z antihistaminikom v obliki gelov, sirupov in tablet, vendar se je pred njihovo uporabo treba posvetovati z zdravnikom ali s farmacevtom.
Kadar sumimo, da je sprožilni dejavnik hrana, je priporočeno uživati hipoalergeno dieto vsaj 2–3 tedne. 
Na alergijo na hrano pomislimo, kadar se težave pojavijo uro do dve po zaužitju določenega živila in trajajo največ dan ali dva, ponovno pa se pojavijo ob uživanju istega živila. 
Med hrano, ki je pogosto vzrok za težave, spadajo mleko in mlečni izdelki, jajčni beljak, školjke, ribe, meso, žita, stročnice, različne vrste sadja in zelenjave (banane, jagode, agrumi, sveža jabolka, paradižnik, zelena). Preobčutljivost na posamezno živilo dokažemo z vbodnimi testi. 
Urtikarija zaradi stresnega načina življenja pesti vse več ljudi. Čeprav urtikarija večinoma ne ogroža bolnikovega življenja, pa nam o njeni pomembnosti poroča statistika.
 Ta sporoča, da vsak peti doživi urtikarijo vsaj enkrat v življenju in da pri 50 % primerov vzroka ne moremo ugotoviti, zato je pomembno, da nam uspe prepoznati njene simptome, identificirati sprožilne dejavnike in jo uspešno preprečevati in zdraviti.

Ana Maja Bernhard, mag. farm.