UTRUJENE IN TEŽKE NOGE
Bolezni ven so zelo razširjena obolenja. Običajno se pojavijo neopazno. V začetnih stopnjah ne opazimo nobenih znakov. Po statističnih podatkih ženske obolevajo pogosteje kot moški, tudi starejši so pogosteje na udaru.
Vene so žile, ki se pri vsakem koraku stisnejo in potisnejo kri do srca. Da kri zaradi težnosti ne odteka v noge, so stene ven pokrite z venskimi zaklopkami. Naloga zaklopk je, da poskrbijo za pravilno smer pretoka, ko se srce stisne. Da požene kri navzgor, se zaklopke odprejo. Ob premoru pa se zaprejo, s čimer preprečijo vračanje krvi navzdol. Pri številnih ljudeh se zaklopke okvarijo in ne tesnijo, kot bi morale. Kri tako ne teče več nepretrgoma proti srcu, temveč zastaja v nogah. Zaradi stalnega zastoja krvi postanejo stene žil vedno bolj prepustne, zato tekočina in sestavine krvi prehajajo v tkivo. Nastane oteklina oziroma edem. Oteklina se pojavi predvsem okrog gležnjev in najprej samo ob večeru. Sčasoma pa oteklina postane dolgotrajna. To imenujemo kronično vensko popuščanje.
Znaki, ki kažejo na kronično vensko popuščanje:
• občutek težkih nog,
• bolečine v nogah,
• otečene noge in gležnji,
• nočni krči v mečih,
• občutek teže v nogah,
• suha, srbeča koža,
• krčne žile,
• izbočene in zadebeljene žile,
• razjede in globoka venska tromboza (resen zaplet).
Krčne žile in razjede na nogah
Krčne žile se najpogosteje pojavijo na zadnji strani meč in na notranji strani nog. So modrikaste, nabrekle, zvijugane ali zasukane površinske vene. Pomembno je zgodnje odkrivanje in primerno ukrepanje, ki preprečuje napredovanje bolezni v hujše oblike, kot so razjede na nogah, ki se zelo težko celijo, ali celo do nastanka krvnih strdkov in embolije. Razjede na nogah nastanejo, če kronično vensko popuščanje traja dlje časa. Pojavijo se težave s kožo. Koža je suha, srbeča, pordela. Na njej se pojavijo madeži, vnetje in zatrdine v podkožju. Razjeda se lahko okuži, kar predstavlja resen zaplet kroničnega venskega popuščanja.
Dejavniki tveganja za nastanek krčnih žil:
• družinska dedna zasnova,
• izguba elastičnosti žil pri starejših,
• čezmerna telesna teža,
• dolgotrajno sedenje ali stanje,
• tesna oblačila,
• premalo gibanja,
• nošenje čevljev z visoko peto,
• uživanje hormonov (hormonska kontracepcija),
• nosečnost (otrok v maternici v zadnjih mesecih pritiska na medenično veno, prerazporeditev hormonov med nosečnostjo privede do razširitve žil).
Na nekatere dejavnike nastajanja krčnih žil ne moremo vplivati, lahko pa si pomagamo s preventivo:
• ohranjamo primerno telesno težo,
• veliko se gibamo, ukvarjamo se s športom,
• noge rahlo masiramo od gležnjev proti kolenom,
• med sedenjem ali ležanjem dvignemo noge v visok položaj,
• če se dolgotrajnemu sedenju ali stanju ne moremo izogniti, noge aktivno premikamo (dvigujemo in spuščamo stopala, dvigujemo se na prste, med sedenjem izmenično upogibamo in iztegujemo noge),
• izogibamo se pretoplemu ali premrzlemu okolju,
• noge prhamo s hladno prho (ne premrzlo) od stopal proti stegnom,
• izogibamo se nošenju preozkih čevljev s peto, preozkih nogavic in oblačil,
• uporabljamo kompresijske nogavice.
ZDRAVLJENJE
Zdravnik nam lahko predpiše zdravljenje s kompresijskimi nogavicami ali povijanje nog s povoji. Kompresijske nogavice stiskajo vene in s tem pospešijo krvni obtok ter znižajo pritisk v venah. Razlikujejo se glede na čvrstost materiala. Čvrstejše pritiskajo na vene bolj, zato jih uporabljamo pri napredovani bolezni. O čvrstosti oziroma o stopnji kompresije odloča zdravnik. Take nogavice je treba nositi vsak dan, tudi pri športnih dejavnostih. Na noge jih damo zjutraj, ko še niso otekle. Vzrokov z nošenjem nogavic ne bomo odpravili, težave pa bomo omilili.
Učinkovit način zdravljenja
• Uživanje flavonoidov (diosmin, hesperidin), ki spadajo v skupino zdravil za stabiliziranje kapilar. Flavonoidi povečujejo tonus ven in odpornost kapilar ter zmanjšujejo nastajanje edemov in imajo protivnetne učinke.
ALI
• Uživanje zdravila z izvlečkom semena navadnega divjega kostanja, ki krepi ohlapne vene, zmanjšuje nabiranje tekočine v tkivih, s čimer se zmanjša oteklina, zmanjšuje prepustnost kapilar in zavira vnetje.
Prve učinke opazimo po dveh do treh tednih rednega uživanja. Za dolgotrajne učinke pa se priporoča tri- do šestmesečno uživanje kapsul s flavonoidi ali kapsul z izvlečkom semen navadnega divjega kostanja. Priporoča se še uporaba gelov z izvlečki divjega kostanja, ki noge hladijo, odpravljajo neprijeten občutek težkih, pekočih in utrujenih nog, in gelov, ki vsebujejo heparin, ki lajša simptome obolenj površinskih krčnih žil, kot so bolečina, oteklina, rdečina in srbenje. Gel vedno nanašamo od spodaj (od gležnja) proti kolenu. Pri nočnih krčih pa si pomagamo z uživanjem magnezija v zadostnih količinah.
Pri hujših oblikah kroničnega venskega popuščanja pa se zdravnik lahko odloči za zahtevnejše posege.
Alenka Lipovnik, farm. teh.