Gibanje je za človeka izrednega pomena v vseh starostnih obdobjih. 
Staranje je fiziološki proces in je povezano s starostnimi spremembami organskih sistemov, do sprememb pa prihaja tudi na kognitivnem, duševnem in socialnem področju. 
Starostne spremembe kosti in mišic vodijo v zmanjšanje telesne višine in mišične mase, mišična moč se manjša, izvedba gibov pri telesni dejavnosti je slabša. Zmanjša se mineralna kostna gostota in poveča delež maščevja. Spremembe v žilni steni in proces ateroskleroze zmanjšujeta elastičnost žilja, kar vodi do povišanja krvnega tlaka, levi srčni prekat se poveča, pojavi se lahko srčno popuščanje. Ob spremembah položaja telesa je pri starejših pogosta ortostatska hipotenzija in z njo povezana vrtoglavica, zaradi katere lahko pride do padcev in poškodb. Oslabljen imunski sistem starostnikov poveča njihovo dovzetnost za okužbe, prav tako je verjetnejši pojav avtoimunskih reakcij v telesu in nastanek tumorjev.

Redna telesna dejavnost starejšim ljudem pomaga ohranjati telesno zmogljivost ter pozitivno vpliva na počutje in kakovost življenja, aktivni starostniki tudi lažje vzdržujejo socialne stike.
Redna, dovolj intenzivna in primerna telesna dejavnost, ki traja dovolj dolgo, lahko upočasni procese staranja, saj krepi mišice, kar izboljšuje stabilnost in varuje pred padci ter z njimi povezanimi poškodbami, pomaga ohranjati zdrave kosti in tako zmanjšuje verjetnost zlomov, jača imunski sistem, zaradi česar ljudje manj zbolevajo za nalezljivimi boleznimi, z zmanjšanjem ravni stresnih hormonov pripomore k obvladovanju psihičnih obremenitev. Vpliva tudi na kakovost spanja in ne nazadnje pomaga pri ohranjanju zdrave telesne teže ter povečuje samozavest.

Telesno dejavni starostniki lažje ostajajo samostojni in tako ohranjajo neodvisnost. 
Zadostna telesna dejavnost vpliva na porabo maščob, s čimer zmanjšuje verjetnost nastanka ateroskleroze in ima varovalni učinek pred številnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, med katerimi so srčno-žilne bolezni (povišan krvni tlak, srčno popuščanje in druge), sladkorna bolezen tipa 2, osteoporoza.
Svetovna zdravstvena organizacija za zdrave odrasle, stare 65 let in več, priporoča vsaj 150 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden ali vsaj 75 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti tedensko oziroma ustrezno kombinacijo obeh, lahko razdeljeno na manjše sklope. Aerobna vadba naj se izvaja 3 do 5 dni v tednu, pri čemer naj posamezen sklop ne bo krajši od 10 minut. Vsaj dvakrat tedensko naj se izvajajo vaje za krepitev večjih mišičnih skupin ter vsaj trikrat tedensko vaje za ravnotežje in preventivo padcev. Pomembne so tudi vaje za gibljivost, ki naj bi se prav tako izvajale vsaj trikrat tedensko.

Če zaradi bolezni izvajanje telesne dejavnosti v priporočenem obsegu ni možno, je priporočljivo izvajanje v tolikšni meri kot posameznik zmore.
Med zmerno intenzivne fizične dejavnosti spadajo dejavnosti, ki zahtevajo zmeren napor, pri izvajanju se ogrejemo in postanemo rahlo zadihani, poveča se frekvenca bitja srca. Glede na posameznikovo telesno pripravljenost lahko med zmerno intenzivne telesne dejavnosti uvrstimo hojo oziroma hitro hojo, kolesarjenje, ples, vrtnarjenje, gospodinjenje, aktivno igro z otroki, sprehod s psom, prenašanje zmerno težkih bremen. Med zmerno intenzivno telesno dejavnostjo se lahko pogovarjamo oziroma povemo cel stavek brez zajemanja sape.
Med visoko intenzivne fizične dejavnosti spadajo dejavnosti, ki zahtevajo velik napor, pri izvajanju se zadihamo, potimo, srčna frekvenca se znatno poveča (npr. tek, hoja v klanec, hitro kolesarjenje, aerobika, hitro plavanje, udejstvovanje v ekipnih športnih igrah, kot so nogomet, košarka, rokomet, prenašanje težkih bremen). 
Med tako dejavnostjo je pogovarjanje oteženo, med govorjenjem moramo zajemati sapo.
Vaje za krepitev mišične moči in vzdržljivosti je priporočljivo izvajati za vse večje mišične skupine, skupno torej 8 do 10 različnih vaj. Lahko se izvajajo z lastno težo ali glede na posameznikovo telesno pripravljenost z bremeni, s katerimi je možno izvesti približno 10 ponovitev posamezne vaje. Težo bremen oziroma uteži je priporočljivo povečevati postopoma. Uporabijo se lahko preprosti, doma izdelani pripomočki, npr. plastenka, napolnjeno z vodo ali rižem, elastike. Vaje se lahko izvajajo v serijah. Posebno pozornost je treba nameniti pravilni izvedbi vaj, zato je zelo priporočljivo, da je vadba na začetku vodena. Med vaje za krepitev mišične moči uvrščamo dvigovanje in nošenje bremen, mednje pa lahko uvrstimo tudi določena vrtna opravila.
Vaje za ohranjanje gibljivosti naj bi se prav tako izvajale za vse večje skupine mišic. Posamezne vaje je priporočljivo izvesti tri- ali štirikrat, v vsakem položaju naj bi vztrajali od 15 do 30 sekund. Izbor vaj je treba prilagoditi posameznikovim zmožnostim oziroma morebitnim telesnim patologijam (npr. obrabi hrustanca v sklepih, težavam s hrbtenico, stanjem po ortopedskih operacijah). Primerne so lahko npr. dvigovanje rok v odročenje, nad glavo, počepi, odkloni in predkloni trupa, elementi joge in pilatesa.
Previdno, a redno (2 do 3 dni na teden, vsaj 15 minut na dan) naj bi se izvajale tudi vaje za ohranjanje ravnotežja, kot so stoja na eni nogi, dvigi na prste nog, stoja na petah, prenos teže z ene na drugo nogo ipd. Vaje se lahko izvajajo z zaprtimi očmi, lahko se uporabijo manjše uteži. Pri težavah z ravnotežjem se vaje lahko na začetku izvajajo sede, leže ali ob steni, v pomoč je lahko palica, dobro jih je izvajati v bližini letvenika ali stene, ki nudita vadečemu stabilno oporo v primeru izgube ravnotežja.

Med telesno dejavnostjo se lahko izvajajo tudi miselne dejavnosti, kot so štetje, računanje ali spominske igre, kar pripomore k ohranjanju kognitivnih sposobnosti.
Pred začetkom izvajanja telesne dejavnosti je priporočljiv posvet z osebnim zdravnikom, ki pozna starostnikove sposobnosti in mu lahko svetuje o vrsti in intenzivnosti telesne dejavnosti. Po potrebi se izvede obremenitveno testiranje. Če starostnik šele začenja telesno dejavnost, naj bo ta postopoma. Izbere naj dejavnosti, ki so mu všeč, če je možno, se lahko vključi v organizirano vadbo v lokalnem okolju.
 Svojim sposobnostim primerno naj poveča obseg hoje, uporabi stopnice namesto dvigala, manjše nakupe opravlja samostojno, sam odnese smeti. Če mu zdravje dopušča, lahko starostnik za zdravje kosti in ohranjanje moči skrbi z vrtnarjenjem, s pometanjem, obešanjem perila ali brisanjem prahu pa ohranja telo spretno. Izvaja lahko tudi preproste vaje za raztezanje. Po možnosti naj bo telesno dejaven po vnaprej pripravljenem načrtu, da bosta obseg in vrsta dejavnosti ustrezna.
Ob pripravi na telesno dejavnost je treba poskrbeti, da bodo oblačila in obutev primerni, pomembna je ustrezna hidracija, pred začetkom vadbe se je treba ogreti in začeti z nižjo intenzivnostjo. 
Če se med vadbo pojavijo bolečine v prsih, vratu, ramenih ali rokah, je vadbo treba takoj prekiniti, prav tako, če se pojavi slabost ali omotica, mrzel pot, krči v mišicah ali močnejša bolečina v sklepih. Po vadbi je pomembno ohlajanje in sproščanje. 
Če zdravstveno stanje starostnika in vremenske razmere dopuščajo, je priporočljivo izvajanje telesne dejavnosti na svežem zraku, saj se ob izpostavljenosti sončni svetlobi v koži sintetizira vitamin D. Pri nizkih temperaturah, vetru in veliki onesnaženosti zraka naj starostnik vadbe ne izvaja na prostem, saj je obremenitev srca in dihal prevelika, večja je tudi nevarnost padcev in podhladitve.

Staranje je neizogiben proces, s pomočjo redne telesne dejavnosti pa starostnik izboljšuje svoje možnosti za zdravo staranje, ki omogoča funkcionalno samostojnost in neodvisnost. Telesno aktivni starostniki namreč manj obolevajo, imajo več socialnih stikov in so bolj zadovoljni. Skupaj z ostalimi elementi zdravega življenjskega sloga – zdravo prehrano, opustitvijo nezdravih navad (kajenja, uživanja alkohola) in izogibanjem stresa – je torej gibanje temelj kakovostnega življenja tudi v starosti.

Mojca Turčin, mag. farm.