AKTIVNO V POLETNE DNI
 

Pred nami so vroči poletni dnevi, ko nas sonce razvaja s svojimi toplimi žarki, ki jih večina z veseljem pričakuje. Dolgi poletni dnevi marsikomu povečajo tudi željo po gibanju in rekreaciji – kratki ali dolgi sprehodi, tek, rolkanje ali hoja v hribe, plavanje v bazenih ali morju … 
Vsak lahko najde nekaj zase, kar zmore in ga veseli. Gibanje na svežem zraku je za naše telo zelo koristno, a ne brez nevarnosti. 

Zaradi podnebnih sprememb in globalnega segrevanja so poletja iz leta v leto toplejša, prijetnejša, a tudi nevarnejša, saj poletna vročina nima le pozitivnih učinkov. Če se naše telo preveč pregreva in hkrati prejema premalo tekočine, se lahko kmalu pojavijo težave.

Normalna telesna temperatura je 36–37 stopinj Celzija, merjena na površini kože in niha čez dan. Najnižja je zjutraj, pozno popoldne pa je nekoliko višja. Nadzoruje jo hipotalamus – del možganov, ki ima nekakšen 'termostat' za temperaturo in ob povišani temperaturi aktivira ohlajevalne mehanizme v telesu.

 Mehanizmi, s katerimi naše telo vzdržuje optimalno telesno temperaturo, so: 
Znojenje, s katerim se telo hladi zaradi izhlapevanja znoja s površine kože. Žleze znojnice začnejo izločati znoj. Tako se izloča predvsem natrijeva sol v izvodila znojnic, ki jim zaradi kemijskih lastnosti sledi voda. Znojnice najdemo po koži celotnega telesa. 

Dihanje, ko izdihamo s telesom segret zrak in tako izgubljamo energijo.

Usmerjanje pretoka krvi med kožo in notranjimi organi, ki omogoča čim večjo izmenjavo notranje temperature z zunanjo. 

Večina se najbolje počuti pri temperaturi okolja med 20 in 27 stopinj Celzija in 35–60-odstotni relativni vlažnosti. Kadar je naše telo izpostavljeno visokim temperaturam, ki lahko vztrajajo tudi dlje časa, se začne naše telo segrevati. Tako lahko nastanejo vročinske motnje. Nevarnost le-teh je še večja pri visoki zračni vlagi, ki zmanjša hladilni učinek znojenja, ter dolgotrajnem fizičnem naporu, pri katerem mišice proizvajajo več toplote. Za vročinske motnje so še posebej občutljivi otroci, starejši, kronični bolniki in alkoholiki. 

Vročinska izčrpanost
Nastane zaradi izpostavljenosti telesa visoki temperaturi, kar povzroči obilno znojenje in s tem velike izgube tekočine in soli, predvsem pri težkem fizičnem delu ali intenzivni športni aktivnosti. Spremljajo jo utrujenost, slabotnost, nemir, zmedenost, glavobol, bruhanje, srčni utrip je hiter in šibak, koža pa bleda, hladna in vlažna. Oseba lahko tudi omedli.
Kadar se pri osebi pojavijo navedeni simptomi, je pomembno, da jo čim prej umaknemo na hladno, se uleže, glava naj bo nekoliko niže kot drugi deli telesa in po požirkih naj pije rahlo osoljen napitek. Po navedenih ukrepih si po navadi hitro in popolnoma opomore, občutek izčrpanosti in glavobol pa lahko trajata še nekaj dni.

Vročinski krči

To je boleče krčenje mišic, ki jih prav tako povzroči prevelika izguba tekočin in soli zaradi obilnega znojenja med napornim fizičnim delom ali športno aktivnostjo pri visokih temperaturah. Vročinski krči so pogosto boleči in se nenadoma pojavijo v mečih, stopalih ali rokah. 
Tudi vročinske krče lahko zdravimo ali preprečimo z uživanjem slanih napitkov in z izogibanjem intenzivnih fizičnih aktivnosti v času najhujše vročine.

Vročinska kap
Vročinska kap pogosto nastopi nenadoma in je smrtno nevarno stanje. Ta lahko nastopi, kadar se telo ob izpostavljenosti visoki temperaturi ni več sposobno ohlajati z znojenjem.
 Telesna temperatura lahko preseže 40 ali 41 stopinj Celzija, telo se pregreje, kar lahko vodi v odpoved organov in smrt. Na nevarnost vročinske kapi nas lahko opozorijo simptomi, kot so utrujenost, glavobol, vrtoglavica, bruhanje ter prenehanje potenja kljub visokim temperaturam okolja.
 Koža postane vroča, pordela in suha, dihanje je plitvo in hitro, srčni utrip je pospešen. Prizadeta oseba ima občutek, da gori, lahko ima krče ali izgubi zavest. 
To stanje zahteva takojšnje zdravljenje, v nasprotnem primeru lahko povzroči trajne okvare ali smrt. Cilj zdravljenja je čim hitreje znižati povišano telesno temperaturo. 
Osebo moramo umakniti v senco ali hladen prostor, ga hladiti s hladnimi obkladki ter čim prej poklicati reševalce, saj mora v bolnišnico, kjer ga bodo ustrezno oskrbeli.

Ne pozabite, da je še posebej v času poletne vročine pomembno piti zadostne količine tekočine, zlasti vode, in sicer po požirkih ves čas, saj je običajno, ko smo žejni, dehidracija v telesu že prisotna. Plastenka vode naj bo vsaj poleti vaš spremljevalec. 
Prav tako zaužijte tudi veliko svežega sadja in zelenjave in se večkrat ohladite s hladno prho, obkladki ali si čez zapestje spustite curek hladne vode. Prav tako v času, ko so temperature najvišje, ostanite v ohlajenih, zaprtih prostorih, stanovanje pa zračite v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah. 
Oblecite se v ohlapna, svetla oblačila iz naravnih materialov. Fizične dejavnosti pa opravite v času dneva, ko je temperatura najnižja – zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Čez dan, ko sonce najbolj pripeka, raje počivajte v senci – seveda, če niste v službi. 

mag. Bernarda Kladnik Jenuš, mag. farm.