TUBERKULOZA

Kaj je tuberkuloza in kdo jo povzroča?

Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, lahko tudi smrtna bolezen, ki jo po zraku prenašajo bakterije Mycobacteriun tuberculosis, Mycobacterium bovis ali Mycobacterium africanum. Najpogosteje jo povzroči okužba z Mycobacteriun tuberculosis. Te mikobakterije najpogosteje napadejo pljuča (pulmonarna tuberkuloza), lahko pa napadejo tudi:

• centralni živčni sistem (meningitis),
• limfatični sistem,
• obtočila (miliarna tuberkuloza),
• urogenitalni sistem,
• kosti in sklepe.

Ali je tuberkuloza nalezljiva bolezen?

Tuberkuloza je v svetovnem merilu najpogostejša nalezljiva bolezen. Z njo naj bi bilo okuženih približno dve milijardi ljudi ali tretjina vsega svetovnega prebivalstva. Z njo se vsako leto na novo okuži približno devet milijonov ljudi, obenem pa vsako leto umre za posledicami tuberkuloze dva milijona ljudi, predvsem v državah v razvoju.

Med okuženimi jih ima velika večina (90 odstotkov) asimptomatično latentno okužbo s tuberkulozo. Okoli 10 odstotkov možnosti je, da latentna oblika bolezni v času življenja pacienta napreduje v aktivno obliko, pri kateri je, če ni zdravljena, smrtnost 50-odstotna.

Tuberkuloza je med tremi najsmrtonosnejšimi nalezljivimi boleznimi na svetu:

• na prvem mestu je AIDS, za posledicami katerega letno umre okoli tri milijone ljudi,
• na drugem mestu je tuberkuloza, zaradi katere v letu dni umre dva milijona ljudi in
• na tretjem mestu je malarija z enim milijonom žrtev letno.

Zanemarjanje nadzora nad širjenjem tuberkuloze, HIV/AIDS in preseljevanje ljudi v mesta v deželah v razvoju so dejavniki, ki so vplivali na vnovičen porast pojavnosti tuberkuloze. Pojavljajo se tudi sevi bakterije tuberkuloze, odporni na več zdravil (MDR-TB, angleško multi-drug resistant tuberculosis). Svetovna zdravstvena organizacija leta 1992 razglasila epidemijo tuberkuloze za največji svetovni zdravstveni problem.

Kako je s tuberkulozo v Sloveniji?

V Sloveniji se število obolelih za tuberkolozo zmanjšuje. Zaradi grožnje epidemije tuberkuloze po svetu, ki bi lahko vplivala na dvig števila obolelih tudi v Sloveniji, je Slovenija leta 1996 poostrila nadzor nad bolniki s tuberkulozo. Posledica je bila upad števila bolnikov s tuberkulozo od osem do deset odstotkov na leto. Leta 2003 je bilo osem primerov tuberkuloze na 100.000 prebivalcev, kar pomeni upad obolevnosti za 47,7 odstotka v primerjavi z letom 1996. S tem se uvrščamo med države Vzhodne Evrope z zelo nizko obolevnostjo in zato je Slovenija na dobri poti k izkoreninjenju tuberkuloze.

V začetku leta 2005 je v Sloveniji ukinjeno obvezno cepljenje otrok proti tuberkulozi. Pediatri so se tako odločili, ker je bolezen praktično izkoreninjena in ker cepljenje nikoli ni preprečilo okužbe s to boleznijo, ki je ozdravljiva. Znake te bolezni zaznajo le še pri kakih 260 bolnikih na leto. Sloveniji najbližja država, v kateri je tuberkuloza aktivna, je Romunija, prisotna pa je tudi še v Bosni.

Pediatri zagotavljajo, da je odločitev o prenehanju cepljenja izključno strokovna in da razlog ni morebitno zmanjševanje stroškov zdravstvene blagajne.

V Sloveniji se opravlja le cepljenje otrok, ki so jih rodile matere z aktivno tuberkulozo takoj po rojstvu in otrok iz ogroženih skupin prebivalstva (otroci iz družin priseljenega prebivalstva iz držav z visoko incidenco tuberkuloze in otroci iz skupin domačega prebivalstva z več kot dvakrat povprečno incidenco bolezni v državi).

Elvira Omerović Pešec, mag.farm.