PTIČJA GRIPA

Virusi gripe

Virusi gripe oziroma virusi influence povzročajo okužbo pri ljudeh in nekaterih živalih, predvsem pri pticah, konjih in prašičih. Virusov gripe je več tipov: A, B in C. Virus influence A razdelimo v več podtipov na podlagi dveh tipov antigenov na površini virusa, ki v telesu sprožijo imunski odziv: hemaglutinina (H) in nevraminidaze (N). Poznanih je 15 vrst hemaglutininov (od H1 do H15) in 9 vrst nevraminidaz (od N1 do N9).

Za bolezen pri človeku so odgovorni trije podtipi hemaglutinina (H1, H2, H3) in dva nevramidazna podtipa (N1, N2). Imunost proti tem antigenom, zlasti hemaglutininska, zmanjšuje verjetnost okužbe in ublaži potek bolezni, če do okužbe pride. Sčasoma lahko pride do dovolj velikih antigenskih sprememb znotraj posameznega podtipa, tako da okužba ali vakcinacija z enim virusom ne sproži imunosti proti daljno sorodnim sojem istega podtipa. Zaščita je še slabša v primeru, če pride do zasuka hemaglutininskega antigena in do spremembe virusa. Če taki spremenjeni virusi niso krožili med ljudmi več let ali celo desetletij, veliko ljudi nima nikakršne zaščite pred novim virusom, to pa lajša širjenje virusa.

Ptičja gripa pri pticah

Virusi influence tipa A lahko okužijo številne živalske vrste, predvsem ptice, prašiče in konje. Viruse gripe, ki so kužni za ptice, imenujemo virusi ptičje gripe. Virusi ptičje gripe praviloma ne okužijo ljudi in se ne širijo med ljudmi. Do leta 1997 ni bilo potrjenega prenosa virusov ptičje gripe na ljudi.

Nekatere vodne ptice lahko služijo kot gostitelji za viruse influence. Okužene ptice širijo virus s slino, z izločki dihal in z iztrebki. Virusi ptičje gripe se širijo med pticami, ki so v neposrednem stiku z izločki dihal ter z iztrebki okuženih ptic. Mnogo bolj običajen je fekalno oralni način prenosa, ko pridejo ptice v stik z okuženo vodo. Stopnja bolezenskih znakov pri pticah je odvisna od:

• značilnosti soja virusa in
• vrste ptice.

Divje ptice, kot na primer divje race, so na virus dobro prilagojene in jim največkrat ne povzroča bolezenskih težav. Domača perutnina, kot so piščanci in purani, je bolj sprejemljiva za okužbo z virusi ptičje gripe in večkrat oboli. Če se pojavi podtip virusa ptičje gripe A H5 ali H7, ki povzroča izjemno visoko smrtnost perutnine, ga imenujemo visoko patogena ptičja gripa oziroma visoko patogena aviarna influenca. Ob okužbi z visoko patogeno ptičjo gripo pogine skoraj vsa perutnina, kar povzroči precejšnjo gospodarsko škodo. V letih od 1959 do 2003 so registrirali 21 velikih epidemij, predvsem v Evropi in obeh Amerikah.

Ptičja gripa pri ljudeh

Okužba z virusom ptičje gripe H5N1 je bila prvič potrjena pri 18 obolelih osebah leta 1997 v Hong Kongu. Takrat so v zelo kratkem času uničili in odstranili ogromno perutnine in preprečili širjenje tega podtipa virusa. Poudariti je potrebno, da se virus prenaša na človeka s pogostim in/ali intenzivnim stikom z okuženimi živalmi. Podtip virusa ptičje gripe H5N1 se na človeka prenese neposredno preko izločkov dihal obolele perutnine ali posredno, ko se preko onesnaženih rok zanese na sluznico ust in oči.

Decembra 2003 se je pojavila ptičja gripa pri perutnini v Vietnamu in na Tajskem. Kmalu se je razširila tudi na druge, predvsem države jugovzhodne Azije, konec junija 2004 se je v teh deželah epidemija ponovno razširila.

Podatki epidemioloških raziskav kažejo, da je prišlo do okužbe ljudi zaradi stika z okuženimi pticami in njihovimi izločki. Za zdaj še ni zanesljivih podatkov o širjenju bolezni s človeka na človeka. Vsi doslej pregledani soji virusa ptičje gripe A podtip H5N1 so bili ptičjega izvora. Noben od virusov ni imel genov pridobljenih od človeškega virusa gripe, kar zmanjšuje možnost prenosa s človeka na človeka. Virusi ptičje gripe A podtip H5N1, ki so jih osamili iz materiala ljudi v Vietnamu in na Tajskem, so bili odporni proti amantadinu in rimantadinu, občutljivi pa za oseltamivir in zanamivir.

Bolezenski znaki ptičje gripe pri ljudeh

Bolezenski znaki gripe, ki jo povzročajo virusi gripe A podtip H3N2, H1N1 ali gripe B (podtipi virusov, ki običajno povzročajo gripo pri nas) na začetku bolezni ni bistveno drugačna od tiste, ki jo povzroča virus gripe A H5N1. Oboleli ima v obeh primerih:

• visoko vročino,
• mrzlico,
• bolečine v mišicah,
• občutek hude utrujenosti,
• pekoč občutek v žrelu,
• teče mu iz nosu,
• pokašljuje,
• glavobol,
• lahko tudi drisko.

Pri nekaj bolnikih okuženih z virusom ptičje gripe A H5N1 se je pojavilo še vnetje očesnih veznic in izpuščaj, ki za humani tip virusa gripe ni običajen.

Potek bolezni je bil pri bolnikih z dokazano ptičjo gripo A H5N1 po dosedanjih skromnih kliničnih izkušnjah precej težji kot pri običajni gripi, umrljivost je visoka. Oboleli so pričeli težko dihati, nad pljuči so bili slišni poki. Rentgenogram pljuč je prikazal obsežne spremembe, smrt je nastopila pri skoraj dveh tretjinah okoli desetega dneva bolezni.

Zdravljenje z zdravili

Za zdravljenje bolnikov svetujemo simptomatsko zdravljenje z antipiretiki, kapljicami za nos in zdravili za blaženje kašlja. Bolnika zdravimo s protivirusnimi zdravili (oseltamivir, zanamivir), če je potrjen virusni potek bolezni. Zdravljenje traja pet do sedem dni. Oseltamivir je v Sloveniji registriran kot Tamiflu®, zanamivir kot Relenza®. Zdravljenje s protivirusnimi zdravili začnemo čim prej, najkasneje v dveh dneh po verjetnostni okužbi.

Protivirusna zdravila so v zaščitne namene smiselna le, če je bila oseba v tesnem stiku brez ustrezne zaščite z bolnikom, ki ima potrjeno okužbo z virusom ptičje gripe A H5N1.

Cepljenje proti gripi

Cepivo proti gripi, ki se je uporabljalo pri nas v pretekli sezoni, je vsebovalo antigene virusa gripe A H3N2, H1N1 in gripe B. Cepivo zato ne nudi prav nobene zaščite proti virusu ptičje gripe A H5N1. Kljub temu Svetovna zdravstvena organizacija priporoča cepljenje vseh, ki so ali bodo izpostavljeni virusu ptičje gripe H5N1. Zelo velika nevarnost preti, če pride v človeku ali prašiču do istočasne okužbe s humanim in ptičjim podtipom virusa, kar bi lahko omogočilo izmenjavo genetskega materiala. Posledica bi bil nov, morda celo vsesplošno razširjen-pandemičen podtip virusa gripe.

Osveščanje ljudi

Potrebno je neprestano poučevanje ljudi o:

• možnih načinih prenosa ptičje gripe in navadne gripe,
• poudarjanje in poučevanje higiene rok,
• zaščiti dihal in uporabi dezinfekcijskih sredstev,
• postopkov ob ravnanju z obolelimi.

Nujno je stalno izobraževanje in informiranje zdravstvenega osebja.

Za konec…

V Sloveniji pri perutnini še nikoli ni bilo dokazanih visoko patogenih podtipov aviarne influence. Prav tako je verjetnost, da se bomo v Sloveniji srečali s primerom ptičje gripe, majhna. Tudi v državah jugovzhodne Azije je obolelih oseb zelo malo, kljub velikemu številu obolele in poginule perutnine. Na žalost pa je umrljivost med obolelimi ljudmi zelo visoka, saj je kar dve tretjini ljudi, pri katerih so potrdili to bolezen, umrlo.

Podtip virusa ptičje gripe A H5N1 se po današnjih spoznanjih ne prenaša učinkovito med ljudmi. Če se virus ne bo spremenil, v prihodnje ne pričakujemo velikega števila obolelih ljudi. Države, kjer se je visoko patogeni virus pojavil, so večinoma revne in bodo pojav podtipa ptičje gripe A H5N1 težko omejile. Zato je prav, da pozorno spremljamo razvoj epidemije in se ustrezno pripravimo za pojav primera pri nas.

Vir:
as. dr. Maja Sočan, dr. med., specialistka internistka; prim. Tatjana Lužnik-Bufon, dr. med., specialistka pediatrinja; mag. Katarina Prosenc Trilar, univ. dipl. biol.: Ukrepi ob pojavu visoko patogenega virusa influence H5N1 in možnost prenosa na človeka

Svetovna Zdravstvena Organizacija

prof. dr. Franc Strle,dr.med.: Nove bolezni: Sars, ptičja gripa; Zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij; Lekarniška zbornica Slovenije; Ljubljana, 2005

prof. dr. Tatjana Avšič Županc, dipl. biol.: Etiologija in diagnostika virusnih okužb; Lekarniška zbornica Slovenije; Ljubljana, 2005

Elvira Omerović Pešec, mag.farm.
Ljubica Lovišček, mag.farm.