BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO S HRANO
Infekcije, ki se prenašajo s hrano, povzročajo vsako leto milijone primerov bolezni in sto tisoče smrti, večinoma pa ostanejo nespoznavne. Za patogene mikrobe, ki se prenašajo s hrano, ni na voljo cepiv. Pomembno je vzgajanje potrošnikov glede varne prehrane, vendar tudi to vedno ne zadostuje. Živila pridejo do potrošnika po več poteh in dolgih verigah industrijskega pridelovanja. Na tej poti so številne priložnosti, da se okužijo. Splošna strategija je spoznati mehanizme za kontaminacijo in prenašanje bolezni in jih pretrgati.
Katera živila predstavljajo poglaviten vir infekcij?
Mikrobi, ki se prenašajo s hrano, imajo več skupnih posebnosti. Skoraj vsi imajo rezervoar v živalih in iz teh rezervoarjev se širijo na človeka. Njihova posebnost je, da v inficiranih živalih ne povzročajo bolezni. Poglaviten izvor infekcij za ljudi so napol kuhano meso, perutnina, morska hrana, premalo kuhana jajca ali ne-pasterizirano mleko, lahko tudi sveže sadje in zelenjava. Včasih je izvor kontaminacije voda, s katero spirajo pridelke.
Kako moramo ravnati z živili, da se izognemo infekcijam?
Ravnanje z živili je v zadnjem obdobju v središču zanimanja strokovnjakov, saj bi radi, da bi postalo varnejše. Pomembno je preprečevanje in nadzorovanje bolezni. Med temi ukrepi je pomembno zgodnje spoznavanje in odstranjevanje okuženih izdelkov s tržišča ter popravljanje nepravilnih navad v restavracijah in domovih. Kljub vsem ukrepom pa se nevarnosti za bolezni, ki se prenašajo s hrano, povečujejo. Hrana, ki jo potrošniki kupujejo pripravljeno, jedo pa na domu, je običajno varna. Vendar pa je potrebno s pripravljeno hrano ravnati previdno. Toplo hrano je treba takoj odnesti domov in jo pojesti v dveh urah. Kadar jo jedo pozneje, pa jo je treba razdeliti v skodelice in hraniti do uporabe v hladilniku. Povzročitelje bolezni najdemo povsod v naravi, živila pa so zvečine kontaminirana zaradi slabega ravnanja in pomanjkljivega hlajenja v hladilniku. Navadno prideta v dotik sveže živilo s kuhano hrano ali z okuženim jedilnim priborom ali krožniki, ponekod je pomanjkljiva higiena zaposlenih v prehranski mreži ali pa stoji hrana dolgo časa pri nepravilni temperaturi okolja.
Katere infekcije prevladujejo?
Strokovnjaki se strinjajo, da so najpomembnejše bolezni povezane s hrano mikrobnega izvora. Danes prevladujejo infekcije s salmonelami, šigelami, virusom hepatitisa A, stafilokoki in kampilobaktrom. Zanimivo je, da so se mikrobi različno razvijali in so postali odpornejši proti varstvenim ukrepom pri pripravi in hranjenju hrane.
Kako je pa z umivanjem rok? Zakaj je umivanje rok tako pomembno?
Raziskave so nedavno opisale povezanost med umivanjem rok in infekcijami. Umivanje rok je danes bistveno za preprečevanje in širjenje infekcij. Raziskave kažejo, da si 81 % ljudi umiva roke pred jedjo, dve tretjini po uporabi stranišča, le polovica si umiva roke po božanju hišnih živali, ob kašljanju in kihanju pa le tretjina. Le četrtina ljudi si umiva roke po ravnanju z denarjem.
Kateri so simptomi bolezni, ki se prenašajo s hrano?
Pri boleznih, ki se prenašajo s hrano, je hrana sredstvo, ki prenese mikroorganizme ali njihove presnovke, toksine. Klinična znamenja bolezni, ki se prenašajo s hrano, so navadno akutna, navadna diareja, bljuvanje ali druga znamenja črevesne bolezni. Črevesne bakterije pogosto povzročajo diareje in posledice so lahko številne, zaradi izgube tekočine, anoreksije in premajhne absorpcije hranilnih snovi. Včasih se zgodi, da se akutna diareja pri človeku spremeni in postane kronična. Tudi kratkotrajne driske vplivajo na človekovo imunsko stanje in ga oslabijo. Akutna znamenja pa lahko spremljajo še drugi bolezenski odzivi. Takšne bolezni pogosto puščajo posledice, kakor so kronično vnetje sklepov, bolezni ledvic, srčne in živčne motnje in seveda tudi presnovne in prebavne motnje.
Kako si lahko pomagate sami?
Če se pojavijo težave pri ogroženih skupinah ljudi npr. pri dojenčkih, starejših ljudeh, itd. je potrebno nemudoma poiskati zdravniško pomoč. Pri driski je potrebno predvsem paziti, da ne pride do dehidracije oziroma izsušitve organizma. Pomembno je, da zaužijemo dovolj tekočine. Primeren je čaj iz suhih borovnic, Mariplant čaj proti driski, Indijski čaj. Zraven pa moramo tudi nadomestiti izgubljene elektrolite. Priporočljive so tudi kapsule s probiotiki, ki uravnavajo črevesno floro in medicinsko oglje, ki veže nase škodljive snovi. Dieta ni potrebna, kljub temu pa ni priporočljiva preveč mastna in sladka hrana. Če se po nekaj dneh stanje ne izboljša oz. kadar je v blatu tudi kri, pa je potrebno obiskati zdravnika.
Sporočilo je vedno enako:
»Pazite na higieno, umivajte si roke in skrbite, da bo ravnanje s hrano pravilno!«
Tako se boste lahko izognili marsikateri infekciji.
Mag. Bernarda Kladnik Jenuš mag. farm.
