KOPB
KOPB je kronično obolenje dihal. Za bolezen so značilni kratka sapa, kroničen kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Kajenje cigaret je daleč najpogostejši vzrok obolevanja za KOPB. Cigaretni dim škoduje vsem delom pljuč. Zaradi sprememb v sami sluznici v velikih sapnicah nastaja veliko sluzi, ki jo bolnik vsak dan izkašljuje. Govorimo o kroničnem bronhitisu. Cigaretni dim poškoduje tudi male dihalne poti, katerih premer je manj kot 3 mm. Zaradi vpliva cigaretnega dima se le-te brazgotinijo in zožijo - govorimo o bronhiolitisu. Poleg dihalnih poti pa so pri KOPB prizadeti tudi nežni pljučni mešički, kjer sicer kisik prehaja iz vdihovanega zraka v kri. Pljučni mešički propadajo, med njimi pa nastajajo votlinice – govorimo o emfizemu. Prostori, zapolnjeni z zrakom, so lahko tudi večji - emfizemske bule. Opisane spremembe vodijo v napredujočo zaporo dihal, ki pa žal ni odpravljiva. Spremembe na pljučih so trajne. Iz vnetih bronhijev se izločajo določene molekule (snovi, ki sicer sodelujejo pri vnetju v pljučih), ki preko krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic. Bolnik hujša in postane nemočen.
Po sedaj veljavni doktrini delimo KOPB glede stanja obolelosti na štiri stopnje:
- blago,
- zmerno,
- težko in
- zelo težko KOPB.
Kakšne težave se kažejo pri bolnikih?
Bolnik kašlja predvsem zjutraj, lahko pa tudi preko dneva. Mnogi bolniki sprejmejo kašelj kot običajen pojav kadilskega življenja, se zaradi tega ne vznemirjajo in zato tudi ne obiščejo zdravnika. Izpljunek je običajno bel ali prozoren. V času prebolevanja nahoda ali zaradi okužbe z bakterijami pa izpljunek postane obilnejši in rumeno obarvan. Druga bolnikova težava je težka ali kratka sapa. Le-ta se sprva pojavlja med fizičnim naporom, v napredujočih obdobjih bolezni pa tudi pri manjših fizičnih opravilih, pri opravljanju osebne higiene ali kasneje celo pri mirovanju. Težko sapo, ki se sprva pojavlja le med fizičnim naporom, bolniki nemalokrat pripišejo slabi telesni pripravljenosti.
Kadilce, ki redno kašljajo in imajo občutek težke ali kratke sape, opozarjamo, naj bodo do svojih težav pozorni in naj jih ne podcenjujejo. Težave naj zaupajo svojemu zdravniku.
Kateri so vzroki za KOPB?
Najpogostejši vzrok obolevanja za to boleznijo je kajenje. Po preteklih podatkih zboli približno 20 % kadilcev, vendar je danes znano da zboli kar 50% kadilcev. Pri tem ženske zbolevajo pogosteje pri istem številu pokajenih cigaret. Tudi potek bolezni je pri ženskah hitrejši in hitreje umirajo. Do sedaj ni znano, zakaj za KOPB zboli le del kadilcev. Med drugimi vzroki so še velika izpostavljenost prahu in kemikalijam (prah, dražljivci, dim), onesnažen zrak in dim, ki nastaja pri gorenju lesa.
Zaradi KOPB v Sloveniji umre letno od 500 do 600 oseb.
Kakšne so možnosti zdravljenja?
Osnovna zdravila pri zdravljenju KOPB so bronhodilatatorji. To so zdravila, ki jih bolniki vdihujejo in služijo širjenju dihalnih poti. Ta zdravila se med seboj razlikujejo po načinu in trajanju delovanja, zato jih predpisujemo tudi v kombinacijah. Nekatera od teh zdravil bolniki prejemajo redno, vsak dan, druga pa prejemajo samo po potrebi, pri težavah z dihanjem. Ta zdravila delujejo hitro in tako bolniku olajšajo težave z dihanjem takrat, ko so težave z dihanjem najizrazitejše. Pri tistih bolnikih, ki imajo pljučno funkcijo okrnjeno za več kot polovico in se jim bolezensko stanje večkrat poslabša v terapijo predpisujemo tudi protivnetna zdravila - kortikosteroide. Tudi ta zdravila bolniki prejemajo v inhalacijski obliki, kar pomeni, da jih vdihujejo. Izjemnega pomena je, da bolniki zdravila prejemajo pravilno.
Kako postavimo diagnozo?
Za dokaz KOPB bolnikov opis bolezenskega stanja, tudi če smo še tako vešči ugotavljanja te bolezni, ni dovolj. Za postavitev diagnoze KOPB je potrebna preiskava delovanja pljuč, ki se ji reče spirometrija.
Spirometrija je preiskava, ki je stara več kot 150 let. Namenjena je meritvam volumna zraka v pljučih, ki ga bolnik lahko izdihne po predhodnem maksimalnem vdihu – temu volumnu rečemo vitalna kapaciteta (VC). Istočasno izmerimo tudi hitrost izdiha zraka, ki je pri KOPB zmanjšana. Izdih se podaljša, pretok zraka iz pljuč je upočasnjen. Volumen izdihanega zraka v prvi sekundi forsiranega izdiha je imenovan FEV1. Strokovno podaljšanemu izdihu zraka pravimo »obstrukcija«. Odčitek rezultata sodobnih aparatov – spirometrov je enostaven, preiskava je neboleča in končana v desetih minutah, na podlagi rezultata pa postavimo pravilno diagnozo – KOPB in težavnostno stopnjo te bolezni, ki bolnika potem spremlja vse življenje in narekuje ustrezno zdravljenje.
Kako preprečimo napredovanje bolezni?
Opustitev kajenja pri bolniku s KOPB je edini ukrep, ki prepreči hitro napredovanje upada pljučne funkcije. Škoda, ki je že nastala na pljučih, pa je nepopravljiva. Z zdravili le lajšamo bolnikove težave.
Kako naj živi oseba s KOPB ali samim emfizemom?
Najpomembneje je, da posameznik čim prej popolnoma preneha s kajenjem cigaret. Opustitev kajenja dolgoročno prinese večje pozitivne učinke na pljučno funkcijo kot zdravila.
V največji možni meri naj se izogiba okužb (virusnih, bakterijskih). Priporočeno je redno letno cepljenje proti gripi ter občasno proti pnevmokoku. Hkrati je pomembno, da oseba ne jemlje antibiotikov, če ne gre dokazano za bakterijsko okužbo, saj (pre)pogosta uporaba antibiotikov povečuje odpornost bakterij. Izogibati se je treba zaprtih javnih prostorov v času epidemij viroz, predvsem v hladnih mesecih.
Zaželeno je, da izvaja posebne dihalne vaje, vaje za izkašljevanje in krepitev dihalnih mišic. Dihalne mišice so zelo pomemben del dihalnega sistema. Z rednimi vajami za njihovo krepitev (demonstrirajo jih fizioterapevti) zmanjšamo občutek težke sape ter izboljšamo učinek izkašljanja nabrane sluzi v bronhijih.
Predpisuje se redna telesna aktivnost. Dokazano je, da zmerna telesna vadba izboljša pljučno funkcijo in telesno zmogljivost. Hujše stopnje bolezni namreč poleg dihalnih mišic pomembno prizadenejo tudi ostale mišice telesa. Osebe s KOPB so tako vse manj fizično aktivne, manj se gibljejo na svežem zraku in so bolj podvržene okužbam. Ne smemo zanemariti tudi socialnega vidika - skrb za fizično kondicijo in druženje z ljudmi sta dejavnika, ki bistveno zmanjšujeta možnost pojava depresije, ki je pri hujših stopnjah bolezni pogosta in pomembno vpliva na kvaliteto življenja. Vsekakor pa se je pred začetkom vadbe pametno posvetovati z zdravnikom.
Priporočljivo je skrbeti za kvalitetno prehrano. Kronični pljučni bolniki so nagnjeni k hujšanju, kar je slabo. Življenje oseb s KOPB, ki imajo podpovprečno težo, je krajše od tistih z normalno težo. Hujša se namreč tudi v mišice, ki so, kot že vemo, zelo važne za dihanje. V veliko pomoč pri izbiri prave hrane in ustrezne kalorične vrednosti živil so nam lahko dietetiki.
Kaj pa srce pri KOPB?
Ko bolezen napreduje in se preko pljuč v kri absorbira vse manj kisika, se žile, ki sodelujejo v srčno-pljučnem obtoku, zadebelijo. Posledica je povišan pritisk krvi v njih, kar postopoma vedno bolj obremeni desno stran srca, ki mora ta pritisk premagovati. Sčasoma srce tega ne zmore več in začne „popuščati”, kar se kaže v nastajanju oteklin (tipično) okoli gležnjev ter golenice. Otekanje nog je torej znak, da je kot posledica KOPB prizadeto tudi srce.
Igor Klinc, mag.farm.