ASTMA

Kaj je astma?

Astma je kronična vnetna bolezen malih dihalnih poti, ki se pod vplivom določenih snovi zožijo, zato je dihanje oteženo. Med astmatičnim napadom se gladke mišice v bronhijih skrčijo, sluznica pa zaradi vnetja oteče in izloča sluz v dihala. Splet teh dogajanj zoži dihalne poti. Zaradi tega se mora bolnik pri vdihovanju in izdihovanju bolj naprezati.

Bronhialna preobčutljivost

Astma se pojavlja pri ljudeh, ki imajo preveč občutljive bronhije oziroma se ti prehitro vzdražijo. Te ljudi nekatere snovi dražijo in povzročajo napad težkega dihanja. Kadar v proces ni vključen določen alergen in napade težkega dihanja sprožijo samo na primer mrzel zrak, stres, intenzivna čustva, govorimo o nealergijski astmi. Če pa zoženje dihalnih poti povzroči alergen, govorimo o alergijski astmi. Bronhialna preobčutljivost vodi v astmo, kadar so prisotni nespecifični (cigaretni dim, dražeči plini, kredni prah, steklena vlakna) ali specifični dejavniki (cvetni prah, hišni prah, plesni, živalska dlaka, hrana, zdravila, piki žuželk in drugi alergeni).

Kateri so bolezenski znaki?
Znaki bolezni so:

• težko dihanje,
• piskanje v prsih,
• tiščanje v prsnem košu,
• stalen suh kašelj,
• težje dihanje med telesnim naporom in ponoči.

Ali lahko napade astme preprečimo?

Napade astme je mogoče preprečiti, če odkrijemo dejavnike, ki jih sprožijo, in se jim izogibamo. Izpostavljenost hišnim pršicam je mogoče zmanjšati z odstranitvijo zaves, prevlek, preprog in talnih oblog ter ohranjanjem nizke relativne vlažnosti zraka (pod 50 %) v poletnem času s klimatizacijskimi napravami. Izpostavljenost pršicam lahko močno zmanjšajo tudi posebne prevleke za blazine in vzmetnice, pogosto prezračevanje in menjanje posteljnine in odstranjevanje prahu in to tako, da se ga čim manj dviguje. Za zmanjševanje stika z živalsko dlako se je treba odpovedati mačkam in psom. Prav tako se je treba izogibati dražečemu dimu, npr. cigaretnemu. Nekaterim ljudem z astmo napad izzovejo acetilsalicilna kislina (npr. v Aspirinu®) in druga nesteroidna protivnetna zdravila. Napad lahko sprožijo tudi nekatera barvila in konzervansi, ki so v hrani. Napadom, ki jih sproži telesna obremenitev, se je mogoče izogniti z uporabo zdravil pred začetkom napora.

Ali lahko bolnik z astmo živi normalno življenje?

Zdravljenje z zdravili večini bolnikov z astmo omogoča precej normalno življenje. Pomembno je, da se zdravila jemljejo redno in pravilno. Bolnik se naj z zdravnikom pogovori o njegovi bolezni, saj bo le tako lahko uspešno sodeloval pri preprečevanju astmatičnih napadov. V lekarni naj bolnik vedno poskrbi, da je razumel navodila farmacevta ob izdaji predpisanih zdravil.

Kako si lahko pomagate sami?

Zdravljenje astme ne sme biti prepuščeno samo bolniku, zato samozdravljenje kot edina oblika lajšanja bolezni nikakor ni primerna. Bolnik si lahko lajša blage težave z zdravilnimi pripravki v obliki toplih čajev, za resnejše težave pa mora poskrbeti skupaj z zdravnikom in s pravilno uporabo zdravil, ki mu jih je predpisal na recept.

Elvira Omerović Pešec, mag.farm.