Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Športne aktivnosti pomladi in športne poškodbe

Pomlad je čas, ko nas večina komaj čaka, da vse daljše dneve izkoristimo za gibanje na svežem zraku. Kljub temu pa se ne prenaglimo. Pozimi nas večina ni bila tako aktivna kot v drugih letnih časih. Tudi če smo bili aktivni, smo se morda ukvarjali z drugimi športi in tako krepili druge mišične skupine, zato poslušajmo svoje telo in s pomladnimi aktivnostmi začnimo počasi. Postavimo si dolgoročne cilje in svoje aktivnosti le-tem primerno stopnjujmo. Kot cilj si lahko zadamo postopoma doseči priporočeno količino tedenskega gibanja. Priporočila za gibanje za zdrave odrasle so vsaj 30 minut zmerne telesne aktivnosti 5- do 6-krat na teden oziroma vsaj 60 minut intenzivne telesne aktivnosti 2- do 3-krat na teden. Za otroke se priporoča 60 minut gibanja vsak dan. Redna zmerna telesna aktivnost ima veliko dokazanih pozitivnih učinkov. Mednje spadajo preprečevanje nastanka in obvladovanje sladkorne bolezni, zniževanje krvnega tlaka, zmanjševanje tveganja za srčno-žilne zaplete, zniževanje prekomerne telesne teže, uravnavanje krvnih maščob, preprečevanje nastanka osteoporoze ter vzdrževanje mišične moči in gibljivosti sklepov.

 

 

Športne aktivnosti

Spomladi se radi odločamo predvsem za tek in hojo, nekateri tudi za vse bolj priljubljeno nordijsko hojo. Seveda sta tukaj tudi rolanje in kolesarjenje. Predvsem tisti, ki boste proste pomladanske urice preživljali v družbi najmlajših, ne pozabite na zmeraj zanimive igre z žogo. Preden se bomo odpravili v hribe imejmo v mislih to, da se v visokogorju še marsikje skriva sneg, zato izbirajmo poti primerne svoji opremi in izkušnjam. 

 

 

Športne poškodbe in druge težave

Vsi smo se že kdaj srečali z bolečinami v mišicah oziroma t.i. „muskelfibrom“. „Muskelfiber“ nastane, ko zaradi preobremenitve nastajajo majhne razpoke v mišičnem tkivu, čemur sledita vnetje in oteklina. Za „muskelfiber“ je značilen zakasneli pojav bolečine, ki se običajno pojavi 24 do 72 ur po vadbi. Da bi se tovrstnim poškodbam mišic izognili je nujno, da intenziteto med posameznimi vadbami postopoma stopnjujemo. Pomembna sta dobro ogrevanje in postopno prenehanje vadbe. Ne pozabimo tudi na raztezne vaje. Če pa do „muskelfibra“ že pride, si vzemimo dovolj časa za počitek in si privoščimo izmenično tople in hladne kopeli. V pomoč nam bodo tudi nežne masaže s kremami, ki pospešujejo prekrvavitev v tkivih in s tem pospešijo celjenje mišičnih poškodb. Izogibamo se močnejšim masažam, ker tako dodatno mehansko dražimo že načeta mišična vlakna in s tem podaljšujemo okrevanje. Pomagamo si lahko tudi s protibolečinskimi tabletami, ki poleg bolečin umirjajo tudi vnetje in tako pripomorejo k hitrejšemu okrevanju. Med in po vsaki športni aktivnosti je predvsem pomembno tudi, da poskrbimo za zadostno hidracijo in primerno prehrano. Poleg dehidracije lahko nezadosten vnos tekočine in elektrolitov vodi tudi do nastanka mišičnih krčev. Pri krču si pomagamo bodisi z nežno masažo bodisi z rahlim raztezanjem prizadete mišice. 

 

Žal nas občasno presenetijo tudi razne druge poškodbe in težave. Mednje pogosto spada pojav žuljev, ki se jim lahko v veliki meri izognemo s primerno obutvijo in športnimi nogavicami. Za že nastale žulje lahko uporabimo temu namenjene obliže, ki pospešujejo celjenje in hkrati zelo ublažijo bolečine. Zaradi padcev se pogosto srečujemo tudi z odrgninami in ranami. Vsako rano najprej razkužimo z razkužili posebej namenjenimi za uporabo na ranah in nato po potrebi negujemo z raznimi mazili, ki pospešujejo celjenje. Morebitne blage zvine (poškodovane vezi), ter razne natege mišic in udarnine predvsem hladimo, pomemben pa je tudi počitek. Hladimo od 15 do 20 minut in postopek večkrat ponovimo. Pozorni moramo biti na to, da ledenih obkladkov ne položimo neposredno na obolelo mesto, ampak obkladek povijemo v krpo oziroma uporabimo hladilne blazinice z že priloženimi zaščitnimi povoji. Tako kot pri bolečinah v mišicah lahko tudi pri zvinih, nategih mišic in udarninah uporabimo kreme, ki bodisi pospešujejo prekrvavitev bodisi umilijo bolečine in vnetje. Ob hujših poškodbah poiščemo zdravniško pomoč.

 

Mnogo posameznikov se pomladanskim aktivnostim v naravi izogiba zaradi nevšečnih težav z alergijami na cvetni prah. Težave lahko umilimo z različnimi pripravki. Na voljo so tako tablete proti alergiji kot tudi razna pršila za nos, ki preprečijo stik alergena z nosno sluznico in tako ublažijo simptome alergije. Izberemo lahko tudi homeopatske pripravke. Pomembno je tudi, da vedno, ko se vrnemo domov, najprej temeljito speremo obraz in nos ter tako odstranimo alergene.

 

Uživajmo v gibanju in pomladi. Naj nam šport ne bo breme temveč razvedrilo in priložnost za preživljanje časa z najbližjimi.

 

Nika Zidarič, mag. farm.

 

 

Vir slike: http://www.warrentonvirginia.org/2015/10/25/top-outdoor-sports/

 

hiking1.jpg