Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Cepljenje in njegov pomen

Ker v medijih vedno znova srečujemo prispevke o tem, da predvsem starši otrok  zaradi strahu pred neželenimi učinki cepljenja cepljenje zavračajo, se bomo v članku dotaknili osnov in pomena cepljenja  ter pomembnih informacij o cepljenju v Sloveniji.

 

Opredelitev in pomen cepljenja

Skozi zgodovino so ljudje zbolevali za različnimi smrtno nevarnimi kužnimi boleznimi. Zahvaljujoč imunskemu sistemu je nekaterim uspelo okužbo preživeti in pridobiti imunost, kar pomeni, da kljub stiku z okuženimi niso ponovno zboleli za isto boleznijo. Glavni cilj cepljenja je razviti odpornost na določeno bolezen in tako »izkoreniniti« povzročitelja. S cepivom vnesemo v telo nekužno, telesu tujo snov, ki je del virusa/bakterije z oslabljenimi ali odstranjenimi lastnostmi potrebnimi za razvoj bolezni. Kot odziv na cepivo začne naš imunski sistem proizvajati protitelesa, ki služijo kot obramba, pripravljena na spopad z boleznijo ob morebitni okužbi.

 

Cepljenje otrok

Otroci do 6 meseca starosti izgubijo prirojeno odpornost, ki so jo pridobili od matere. Ker njihov imunski odziv ni povsem razvit, so še posebej izpostavljeni okužbam.

 

Z namenom, da bi preprečili hude zaplete s potencialnimi smrtnimi izidi nalezljivih bolezni, izvajamo v Sloveniji program obveznega, rutinskega cepljenja predšolskih in šolskih otrok proti boleznim: davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke, hepatitis B in hemofilus influence tip B. Uporabljajo se kombinirana cepiva (za več bolezni), v enem ali večkratnih odmerkih, ki jih apliciramo v različnih starostnih obdobjih. Natančna shema poteka cepljenja ter ključne informacije o simptomih in znakih naštetih nalezljivih bolezni so objavljene na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (www.nijz.si).

 

Ostale bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem pri otrocih so: norice, tuberkuloza, meningokokni meningitis, rotavirusne okužbe, gripa in klopni meningoencefalitis. Cepljenje proti naštetim boleznim ni obvezno in ga morajo starši plačati.

 

Pomembno je vedeti

Nobeno cepivo ni povsem zanesljivo in pojav neželenih učinkov je seveda realnost. Slovenski nacionalni programi cepljenja imajo vzpostavljen sistem natančnega beleženja vseh pojavov neželenih učinkov. 

 

Statistika neželenih učinkov cepljenja v zadnjih letih  kaže, da je njihov pojav pri obveznem cepljenju otrok zelo majhen. Neželeni učinki so večinoma lokalni  npr. bolečina, rdečina, oteklina, so običajno blagi in minejo brez posebnih ukrepov.

 

Cepljenje odraslih

Klopni meningoencefalitis lahko povzroči en sam ugriz klopa. Prodor virusa v telo, preko krvi do centralnega živčevja lahko privede do vnetja in okvare živčnih celic ter hudih zdravstvenih zapletov.  Pogosti glavoboli, zmanjšana delovna sposobnost, težave s koncentracijo, utrujenost in v skrajnih primerih tudi ohromelost so nekateri od možnih trajnih zapletov, ki jih virus prinaša, bolezen pa je v 0,5 do 2 % primerov lahko tudi usodna. Ker učinkovito protivirusno zdravljenje ne obstaja, je cepljenje najučinkovitejši ukrep proti okužbi z omenjenim virusom. Priporočljivo je za osebe stare nad enim letom, ki se pogosto gibljejo ali živijo na območjih z visokim tveganjem za okužbo, ki je najvišje v gozdnatih območjih Štajerske in Gorenjske. Cepljenje poteka v dveh odmerkih z enomesečnim razmakom in tretjim po 9 do 12 mesecih. Sledijo še poživitveni odmerki, najprej čez 3 in kasneje na vsakih 5 let. 

 

Potovanja v eksotične kraje ali manj razvite dežele tretjega sveta so lahko kljub dobri pripravljenosti zdravju zelo nevarna. Tudi v tem primeru nudi cepljenje nepogrešljivo dodatno zaščito. Rumena mrzlica in meningokokni  meningitis sta primera bolezni, proti katerim se je potrebno obvezno cepiti, če želimo vstopiti na območje/državo z visokim tveganjem za okužbo, kot je Savdska Arabija, Afrika, Indija in Južna Amerika.

 

Cepimo se lahko na vseh območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pri izbranih zdravnikih. 

 

Kaj je precepljenost?

Precepljenost predstavlja delež (odstotek) ciljanega prebivalstva, ki je cepljeno proti izbrani bolezni v določenem času. Visoka vrednost precepljenosti je izrednega pomena za dosego visoke ravni skupne odpornosti in varnosti prebivalstva ter omogoča celo izkoreninjenje bolezni, primer črnih koz.

 

Zakaj je pomembna precepljenost

Nekatere osebe zaradi zdravstvenih (npr. močne alergijske reakcije, avtoimune bolezni), starostnih ali kakršnihkoli drugih razlogov ali situacij niso deležne cepljenja, kar ogroža tako njih kot ostale. Če je precepljenost prebivalstva proti določeni bolezni visoka, je kljub pojavu posameznih primerov bolezni bistveno manjša možnost, da se bolezen razširi. Na ta način so zaščiteni tudi tisti, ki se jim cepljenje zaradi različnih razlogov odsvetuje.

 

Kako ključna je precepljenost, dokazuje podatek, da so se v evropski regiji zaradi slabe precepljenosti in nevključevanja cepljenja proti ošpicam v nacionalne programe cepljenj predšolskih in šolskih otrok, pojavili številni primeri ošpic (izbruhi bolezni v Romuniji, Italiji in Nemčiji). Precepljenost je vse nižja tudi v Sloveniji. Letos je v ljubljanskem območju precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam upadla na 87,9 odstotka, s čimer ni več zagotovljene kolektivne imunosti in je zato možna razširitev teh bolezni tudi pri nas. 

 

Precepljenost prihaja do izraza tudi pri gripi. Podatki uradne spletne strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo na zelo nizko pecepljenost v Sloveniji, ki je celo med najnižjimi v EU. Lansko sezono je bilo v naši državi zabeleženo rekordno najmanjše število cepljenih, kar je zaskrbljujoče glede na zaplete in problematiko, ki jo bolezen lahko prinaša; to so težave z dihanjem, bolečine v mišicah, izčrpanost ter celo smrt. Zapletom so izpostavljene predvsem ogrožene skupine, to so majhni otroci in starejši nad 65 let.

 

Cepljenje proti gripi je primerno za vse zdrave osebe. Zaradi spreminjajoče narave virusa in časovnega upadanja učinka cepiva, je za učinkovitejšo zaščito potrebno cepljenje vsako leto s sezoni prilagojenim cepivom v enem odmerku (v dveh odmerkih za otroke mlajše od 9 let).

 

Zaključek

Cepljenje ima zelo velik vpliv pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni med prebivalstvom in je izrednega pomena za javno zdravje. 

V zadnjih desetletjih je bilo s cepljenjem preprečenih več smrti kot s katerimkoli drugim zdravstvenim ukrepom. 

 

Dejan Kotnik
absolvent na Fakulteti za farmacijo

 

Viri

1) http://www.nijz.si/sl/publikacije/cepljenje-otrok-knjizica-za-starse. Dostop: 21-6-2017

2) http://www.nijz.si/sl/sezonska-gripa-in-cepljenje

3) Jaro Lajovic, dr. med.; Veliki zdravstveni priročnik: za domačo uporabo; Mladinska knjiga Založba d.d., Ljubljana 2000 Dostop: 21-6-2017

4) Alenka Kraigher, Alojz Ihan, Tadej Avčin; Cepljenje in cepiva: dobre praske varnega cepljenja; Sekcija za preventivno medicino SZD, Sekcija za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe SZD, Inštitut za varovanje zdravja RS Dostop: 21-6-2017

5) http://www.nijz.si/sl/cepljenje-proti-klopnemu-encefalitisu Dostop: 21-6-2017

6) http://www.nijz.si/sl/spremljanje-nezelenih-ucinkov Dostop: 21-6-2017

7) http://www.nijz.si/sl/klopni-meningoencefalitis-0 Dostop: 21-6-2017

8) http://www.delo.si/znanje/znanost/zmaga-nad-hudimi-nalezljivimi-boleznimi-ni-vecna.html Dostop: 21-6-2017

9) http://www.24ur.com/specialno/nega_in_zdravje/na-nijz-zaskrbljeni-precepljenost-proti-ospicam-je-v-ljubljani-padla-pod-raven-kolektivne-zascite.html Dostop: 21-6-2017

10)   Vir slike: http://www.kingsdale.com/blog/view.php?permalink=vaccinations---da2ppl-fvrcpp-felv-what-do-those-acronyms-mean

 

cepivo1.jpg