Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

O osteoporozi in kaj lahko za svoje kosti naredite sami

Osteoporoza je sistemska skeletna bolezen, za katero je značilna povečana lomljivost kosti zaradi izgube kostne mase ali premajhnega nastanka nove kostne mase. Beseda osteoporoza je sestavljena iz dveh delov in v dobesednem prevodu pomeni »porozna  kost«. Zdrava kost pod mikroskopom izgleda kot satje, osteoporotične kosti pa so manj goste in posledično šibkejše, kar pomeni, da se verjetnost zloma kosti poveča.

 

Osteoporozo pogosto imenujejo tudi tiha bolezen, saj človek ne more čutiti, da kosti postajajo šibkejše. Zaradi tega je zlom navadno prvi znak osteoporoze, med druge znake pa spadata zmanjšanje višine in ukrivljanje zgornjega dela hrbta.

 

Osteoporotični zlomi nastanejo že zaradi sile, ki nastane pri padcu iz stojne višine in znatno poslabšajo kakovost življenja bolnikov. Najpogostejši so zlomi vretenc, kolkov in roke tik nad zapestjem ali pod ramenom.

 

Kosti so sestavljene iz beljakovinskega ogrodja, v katerega se nalagata kalcij in fosfat. Takšna sestava dela kosti močne a hkrati prožne. Kosti so žive in se neprestano obnavljajo. Medtem, ko se stara kost razgraja, se v novo nastalih prostorih nalaga nova. Celoten skelet se na ta način obnovi v desetih letih. V otroštvu in najstniških letih je proces nastanka nove kost hitrejši od procesa razgradnje stare kosti, zato se kostna masa veča. Največjo kostno maso dosežemo do 30. leta starosti,  nato pa se začne kostna masa postopoma  zmanjševati. 

 

Največja  kostna masa pri ženskah je manjša kot pri moških. Proces zmanjševanja kostne mase se zelo pospeši pri ženskah v prvih petih letih po menopavzi, nato pa se pri obeh spolih proces odvija enako hitro. Ni torej presenetljivo, da  je med bolniki z osteoporozo kar 80% žensk. 

 

Verjetnost osteoporoze je večja, če v obdobju tvorbe kosti te niso dosegle največje mase, kar pomeni, da lahko tveganje osteoporoze v poznih letih zmanjšamo s spodbujanjem nastanka močnih kosti že pred 30. letom starosti.

 

Izguba kostne mase s staranjem je običajen in pričakovan pojav, medtem ko je pojav osteoporoze z bolečimi zlomi in izrazitim zmanjšanjem telesne višine bolezenski pojav.

 

Pomembna ukrepa, s katerima lahko pripomorete k trdnosti svojih kosti, sta telesna aktivnost in uravnotežena prehrana.

 

Podobno kot mišice so tudi kosti tkivo, ki se na telesno aktivnost odzove tako, da postane močnejše. Telesno aktivni ljudje dosežejo višji vrh kostne gostote kot neaktivni, ob enem pa telesna aktivnost pomaga ohranjati kostno maso. Telesna aktivnost prav tako pomaga pri ohranjanju moči mišic, koordinacije in ravnotežja, kar pomaga pri preprečevanju padcev in z njimi povezanih zlomov. Najboljše vrste telesne aktivnosti za vaše kosti so tiste, kjer so vaše kosti obremenjene zaradi premagovanja težnosti kot npr. trening z utežmi, tek, ples, hoja po ravnem, v hrib in po stopnicah.  Bolniki, ki že imajo osteoporozo, se morajo pred pričetkom vadbe posvetovati z zdravnikom ali fizioterapevtom, saj se morajo izogibati dejavnostim, pri katerih obstaja velika možnost padca. Izpostavljenost soncu med telesno aktivnostjo prav tako vpliva na sintezo vitamina D v koži, ki pomaga pri absorpciji kalcija. V  koži se od pomladi do jeseni tvori zadostna dnevna količina vitamina D, če ste soncu izpostavljeni v času, ko sončno sevanje ni najmočnejše, vsak dan 5 do 10 minut. V zimskem času pa je nastajanje vitamina D v koži premajhno, zato se priporoča nadomeščanje. Vendar bodite previdni, saj  lahko prekomerna izpostavljenost soncu poveča tveganje za nastanek kožnega raka, okvar oči in pospešeno staranje kože. V času močnega sonca dermatologi ne priporočajo namernega sončenja, prav tako pa je potrebno kožo pred izpostavljanjem soncu primerno zaščititi.

 

Da kosti lahko rastejo, potrebujejo primerna hranila. Kalcij je glavni gradnik kosti in pomaga pri preprečevanju zmanjševanja kostne gostote in osteoporotičnih zlomov pri starejših. Priporočen dnevni vnos kalcija znaša 1000-1200 miligramov. Največ  kalcija je v mleku in mlečnih izdelkih (predvsem trdi siri), nahaja pa se tudi v brokoliju, ohrovtu, koromaču in poru, ter drugi listnati zelenjavi. Dober vir kalcija pa so tudi nekatere mineralne vode. Osebe, ki s prehrano ne uspejo zadovoljiti potrebam telesa po kalciju, priporočamo dodatke s kalcijem, vendar pa dneven vnos kalcija ne sme preseči 2,5 gramov, saj lahko drugače povečamo možnost nastanka ledvičnih kamnov. Ob kalciju in vitaminu D je pomembno še zadostno uživanje zelenjave in sadja, beljakovin (meso, mleko, stročnice, oreščki),  maščob zdravega izvora (olivno olje, oreščki, ribe) in magnezija (300-350 miligramov dnevno). Pomembno je tudi, da omejite vnos sladkorja, soli in alkohola ter se izogibati kajenju. 

 

Prizadevanje za zdrave kosti se prične v otroštvu in traja vse življenje. Zdravje vaših kosti je odvisno predvsem od vas in vašega načina življenja!

 

Luka Jurić
absolvent na Fakulteti za farmacijo

 

 

 

 

Viri: 

Kocjan T, Preželj J, Pfeifer M, Jensterle Sever M, Čokolič M, Zavratnik A. Smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze. Zdravniški Vestnik April 2013; 82

Kocjan T. Vse kar moram vedeti o osteoporozi. 2013

National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin Diseases. Handout on health: Osteoporosis. http://www.niams.nih.gov/Health_Info/Bone/Osteoporosis/osteoporosis_hoh.asp. Dostop: 17-4-2016

Inštitut za nutricionistiko. Kalcij. http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/minerali/196-kalcij.html Dostop: 18-6-2017

Inštitut za nutricionistiko. Magnezij. http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/minerali/200-magnezij.html. Dostop: 18-6-2017 

VIVA, revija za boljše življenje. Vitamin D in sončni žarki: Dovolj je že 5 minut. http://www.viva.si/Kožne-bolezni-Dermatologija/14701/Vitamin-D-in-sončni-žarki-Dovolj-je-že-5-minut Dostop: 23-6-2017

https://www.wddty.com/magazine/2014/april/reversing-osteoporosis.html

 

osteoporoza1.jpg