Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Nespečnost

Simptomi nespečnosti
Človek z nespečnostjo težko zaspi, ne more dalj časa spati brez prekinitev ali pa ima motnje spanja, zaradi katerih ima, potem ko se zbudi, občutek, da je spal premalo časa. Posledično se pojavijo tudi dnevne težave: utrujenost, motnje koncentracije in spomina, razdražljivost, dnevna zaspanost ipd. Nespečnost ni bolezen – je simptom, ki ima veliko različnih vzrokov, med drugim čustvene motnje, telesne bolezni in uživanje zdravil. Včasih ljudje težko zaspijo preprosto zato, ker niso niti telesno niti duševno utrujeni.

Spanje je lahko različno dolgo
Spanje ni pasivno dogajanje, ampak je aktiven proces. Ta proces je fiziološki in se s starostjo spreminja. Novorojenček prespi več kot šestnajst ur dnevno, triletnik poleg noči prespi še nekaj ur popoldan, pri dvanajstletniku je budnost na vrhuncu, mladostnik je zaspan skoraj ves čas, starostnik pa nikakor ne najde več spanja. Pomembne so tudi individualne razlike. Nekaterim so dovolj že štiri ure, drugi pa potrebujejo deset ur in več, da se naspijo. Različna dolžina spanja je fiziološko pogojena.

Vrste nespečnosti
Nespečnost je najpogostejša motnja spanja. Glede na čas trajanja jo delimo na:

  1. Kratkotrajna nespečnost, ki traja od ene noči do enega tedna in katere vzrok je običajno strah pred določenim dogodkom.
  2. Prehodna nespečnost traja do tri tedne. Vzrok je lahko ločitev, smrt v družini ipd.
  3. Kronična nespečnost traja več kot tri tedne. Vzrok zanjo je lahko bolezen, ali pa nek dejavnik iz okolja, katerega se prizadeti običajno niti več ne spomni.


Vzroki za nespečnost
Nespečnost se lahko pojavi že pri dojenčku ali majhnem otroku. Njeni vzroki so zelo različni: okužbe sečil, vročinska stanja, neupoštevanje biološkega ritma spanja, vsiljevanje spanja ob času, ko otrok ni zaspan itd. Ljudje s porušenim vzorcem spanja lahko doživljajo obrat ritma spanja: zaspijo ob neustreznem času, ko bi morali spati, pa ne morejo. Ti obrati pogosto nastanejo kot posledica potovanja med časovnimi pasovi, dela v nočnih izmenah, pogostih sprememb delovnega časa ali pretiranega pitja alkohola. Pri starejših je pogostejši vzorec zgodnjega jutranjega zbujanja. Nekateri ljudje normalno zaspijo, čez nekaj ur pa se zbudijo in ne morejo zlahka spet zaspati ter nihajo med budnostjo in nemirnim spanjem.

Pravila za dober spanec
Zdravljenje nespečnosti je odvisno od njenega vzroka in od tega, kako huda je. Starejši ljudje, ki doživljajo spremembe spanja, povezane s starostjo, zdravljenja navadno ne potrebujejo, ker so te spremembe normalne. Včasih pa je dovolj že upoštevanje določenih pravil za dober spanec. Ta so naslednja:

  • stalna ura uspavanja in prebujanja,
  • izogibanje fizičnih dejavnosti in vroče kopeli tik pred spanjem,
  • srednja temperatura in vlažnost ter tema spalnega prostora,
  • izogibanje hrupu v spalnem prostoru,
  • izogibanje težkemu večernemu obroku ter pitju alkoholnih in poživljajočih pijač zvečer,
  • dovoljeno je le kratkotrajno spanje zgodaj popoldan,
  • tiho, sproščeno in ne presvetlo okolje zvečer itd.

Pri nekaterih ljudeh so uspešne tudi tehnike sproščanja in psihoterapija.

Zeliščna zdravila proti nespečnosti
Zelo učinkovita so tudi nekatera naravna sredstva. Baldrijan sprosti in pripravi človeka na spanje pri nespečnostih, ki so posledica živčnosti. Dobiti ga je mogoče v obliki kapljic, čaja, tablet ali kapsul, samega ali v kombinacijah z drugimi naravnimi sredstvi. Melisa ima predvsem pomirjevalni učinek. Pitje melisinega čaja pomirja živčne ljudi, ki so preobčutljivi za zunanje dražljaje in se tudi zvečer ne morejo umiriti, se dolgo premetavajo po postelji in ne morejo zaspati. Proti nespečnosti, živčnosti in nemiru delujejo tudi učinkovine v pasijonki. Najboljši učinek imajo v kombinaciji z baldrijanom, hmeljem in tudi s šentjanževko. V lekarnah je na razpolago kar nekaj pripravkov z različnimi kombinacijami naravnih sredstev.
Kadar pa pri zdravljenju nespečnosti ni uspešen noben od zgoraj navedenih načinov in kadar motnje spanja ovirajo človeka pri vsakdanjih opravilih in povzročajo slabo počutje, utegne pomagati občasno uživanje zdravil, ki pospešujejo spanje. Ta zdravila lahko po presoji predpiše le zdravnik.

Nespečnost ni prijetna
Nespečnost je res neprijetna, saj človek, ki se srečuje z njo, ni zadovoljen s svojo nočjo, niti s svojim dnevom, saj ga težijo nočne in posledično tudi dnevne težave. Vendar preden začnemo bolj ali manj redno segati po različnih uspavalih, raje razmislimo, ali ne bi sprememba življenjskih navad in opustitev nekaterih razvad ter bolj zdrav način življenja prinesla tudi bolj trden spanec.

Mag. Bernarda Kladnik Jenuš mag. farm.

sofa.jpg