Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Glavobol je nadloga današnjega časa

Glavobol je lahko površinski ali globok, utripajoč ali oster, možni so tudi predhodni ali spremljevalni simptomi

 

Kaj je glavobol?
Glavobol jo ena najpogostejših vrst bolečine. Izvira iz open, ki ovijajo možgane, in iz lasišča ter iz njegovih krvnih žil in mišic. Bolečino povzroča napetost v teh strukturah ali njihovo raztegovanje. Bolečino lahko čutimo po vsej glavi ali le v enem delu, na primer v tilniku, čelu ali na eni strani glave. Včasih se bolečina v času glavobola preseli v drug del glave. Bolečina pri glavobolu je lahko površinska ali globoka, utripajoča ali ostra, možni so tudi spremljevalni ali predhodni simptomi: navzea, bruhanje, motnje vida ali občutkov.

 

Številni glavoboli so preprosto odgovor telesa na kakšen neugoden dražljaj, na primer na lakoto ali spremembo vremena. Ti glavoboli navadno v nekaj urah izginejo brez posledic. Pogosti so tudi tenzijski glavoboli, ki jih povzroča napenjanje mišic obraza, vratu in lasišča zaradi stresa ali slabe drže. Lahko trajajo cele dneve ali tedne in lahko povzročajo različno hude težave.

 

Kaj je migrena?
Nekatere vrste glavobola so še posebno boleče in trajne, pa vendar ne pomenijo napredujoče osnovne bolezni. Migrena je hud glavobol, ki človeka začasno povsem onesposobi, pred njim ali hkrati z njim pa se pojavijo motnje vida, lahko pa tudi želodčne težave.

 

Kaj lahko sproži glavobol?
Med pogostimi vzroki glavobola so neredni obroki, dolga potovanja, slaba drža, »maček» po pitju alkoholnih pijač, hrupno ali zatohlo delovno okolje, razburjenje in preveč spanja. Tudi nekatere vrste hrane (npr. sir, čokolada, rdeče vino) pri nekaterih ljudeh lahko sprožijo migrenski glavobol. Med drugimi vzroki so sinusitis, zobobol, poškodbe glave. Med redkimi vzroki glavobola so možganski tumor, visok krvni tlak, zvečan tlak v lobanji.

 

Preprečevanje glavobola
Preprečevanje glavobola je pomembnejše od zdravljenja. Številnim znanim vzrokom se lahko izognemo, še posebno če bolnik ve, kaj sproži napad glavobola. Ko se glavobol enkrat začne (če ni migrena ali vzrok resne bolezni), bi moral olajšati bolečino en ukrep ali več ukrepov, med njimi so: sprostitev v vodni kopeli, ležanje, izogibanje otežujočim dejavnikom (npr. čezmeren hrup ali zatohla soba), raztezanje in masiranje mišic v ramenih, vratu, obrazu in lasišču, spanje ali blag analgetik.

 

Zdravila proti glavobolu
Sredstva proti bolečinam, ki jih lahko kupimo tudi brez zdravniškega recepta, so:

 

  • Salicilati, katerih najpomembnejši predstavnik je acetilsalicilna kislina. Največja pomanjkljivost teh zdravil je ta, da lahko razdražijo želodec ali dvanajstnik in celo povzročijo razjedo, kar lahko pripelje do krvavitev. Zato je najbolje, da zdravilo zaužijemo po jedi. Povzroča lahko alergije, pri astmatikih pa astmatični napad, zato zanje takšno zdravilo ni priporočljiva. Priporočljivo ni tudi za otroke do dvanajstega leta, ker lahko povzroči Reyev sindrom, ki je sicer zelo redek, lahko pa usodno prizadene otrokova jetra in možgane. Tudi v nosečnosti acetilsalicilne kisline ni priporočljivo jemati; ob tem se je treba izogibati pitju alkoholnih pijač, saj to še poveča nevarnost draženja želodca.
  • Anilinski analgetiki, katerih predstavnik je paracetamol. Ponavadi ne dražijo želodca, alergijske reakcije so redke, uporabljajo jih lahko tudi otroci. Vendar pa lahko predvsem prevelike zaužite količine povzročijo hudo, celo usodno okvaro jeter in ledvic. Nevarnost jetrnih okvar se poveča ob sočasnem pitju alkoholnih pijač.
  • Nesteroidna protivnetna zdravila se tudi uporabljajo pri blaženju nekaterih vrst glavobola. Dražijo lahko želodčno sluznico, zato naj bi jih jemali po jedi, uživali pa naj jih ne bi bolniki z želodčno razjedo. Med nosečnostjo in dojenjem večinoma ni priporočljivo uživati teh zdravil. Previdnost je potrebna tudi pri Ijudeh s prizadetim ledvičnim ali jetrnim delovanjem, lahko pa ovirajo tudi strjevanje krvi.

 

Če so glavoboli trdovratni, brez očitnega vzroka in se ne odzivajo na naštete ukrepe, je vsekakor treba po pomoč k zdravniku.

 

Mag. Bernarda Kladnik Jenuš mag. farm.

glavobol.jpg