Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Kašelj

Kašelj je refleksno dejanje, ki poskuša očistiti dihalne poti sluzi, izmečkov, tujkov ali drugih dražljivcev ali zapor. Kašelj je produktiven, kadar izloči sluz ali izmeček, in neproduktiven ali suh, kadar tega ni. Pogosto je kašelj posledica draženja dihalnih poti z dimom, prahom, s plini ali sluzjo, ki polzi iz ozadja nosu. Drug običajen vzrok kašlja je vnetje zgornjega dela dihal, ki je navadno posledica virusne okužbe.

 

Pri otroku lahko vnetje v zgornjih dihalih povzroči zožitev dihalnih poti, kar pripelje do krupa - stanja, ki ga označujejo:

  • hripavost,
  • slišno dihanje in
  • lajajoči kašelj.


Bronhitis
(vnetje bronhijev - dihalnih poti v pljučih) povzroča gosto sluz ter hud kašelj. Bolezen je lahko posledica okužbe, pogosta pa je tudi pri kajenju. Pri razširjenih bronhijih se v njih naberejo velike količine gnojnega izmečka, ki stalno silijo bolnika h kašlju, navadno pa ga spremlja obilen izmeček, ki je včasih tudi krvavkast.

Bronhospazem (začasna zožitev bronhijev) povzroča suh kašelj, ki je ponoči običajno hujši. Bronhospazem je značilen za astmo, vendar je lahko tudi posledica okužbe ali alergijske reakcije.

Okvara pljučnega tkiva pri pljučnici povzroča boleč, produktiven kašelj. Okvara pljuč, ki jo povzroči pljučni edem (nabiranje tekočine v pljučih), povzroči kašelj, ki je v začetku suh, pozneje pa se pojavi penast in krvavkast izmeček. Kašelj, ki ga povzročata virusni bronhitis in virusna pljučnica, je pogosto suh in trdovraten ter moti spanec.

Kašelj lahko povzročajo razne kronične pljučne okužbe, predvsem tuberkuloza. Prav tako ga povzročajo tudi obolenja pljuč zaradi vdihovanja prahu. Tega pogosto spremlja kratka sapa.

Vdihani tujek, ki se zaustavi v grlu, povzroči silovit kašelj - ta naj bi preprečil dušenje. Če tujek potuje dalje navzdol in zamaši bronhij, pride na tem mestu do vnetja in izločanja sluzi, zaradi česar se pojavi trdovraten kašelj.

Pljučni rak in drugi tumorji dihalnih poti povzročajo najprej zmeren kašelj, ki postane kasneje hujši, pojavi pa se tudi krvavkast izmeček. Včasih se razvije kašelj kot živčna reakci¬ja na stres, zlasti pri otrocih.

Kako si lahko pomagamo sami?
Za zdravljenje kašlja je mogoče v lekarni kupiti številna zdravila. V nekaterih primerih ga lahko olajšamo s sesanjem pastil islandskega lišaja, s pitjem toplih, blažilnih pijač, denimo med z vodo ali mlekom ter čajev (timijan, slez, pljučnik) ter s sirupi (trpotčev sirup, slezov sirup, timijanov sirup, bršljanov sirup).

Zavedati pa se moramo, da obstajata dve vrsti kašlja:

  • produktiven in
  • neproduktiven, suh kašelj.

Zato se uporabljata tudi dve skupini zdravil:

  • zdravila za izkašljevanje (ekspektoransi), namenjena za kašelj z izmečkom, ter
  • zdravila, ki zavirajo kašelj (antitusiki) in so namenjena suhemu kašlju.

Pomembno je izbrati pravo vrsto zdravila. Če vzamemo zdravilo, ki zavira kašelj v primeru kašlja z izmečkom, lahko tako zdravilo moti izkašljevanje in podaljša okrevanje.

Zdravila za izkašljevanje »omehčajo» kašelj tako, da spodbujajo ustvarjanje vodenega izločka v pljučih. Nekatera zdravila imajo tudi neposreden učinek na izloček, ki postane manj gost.

Če ima bolnik težave z izkašljevanjem, sta potrebna obilno pitje tekočin ter uporaba zdravil, ki pospešujejo izkašljevanje: Mariplant timijanov sirup, Mariplant bršljanov sirup in drugo.

Kadar je kašelj suh in nepro¬duktiven, ga moramo umiriti. Takrat uporabimo zdravila proti kašlju: Mariplant slezov sirup, Mariplant trpotčev sirup in podobno.

Z zdravnikom se je treba posvetovati, kadar:

  • traja kašelj več kot teden dni,
  • je kašelj hud in ga spremljajo bolečine v prsih,
  • kašelj spremlja zelenkast izmeček, kri v izmečku ali
  • so težave z dihanjem.

Mag. Bernarda Kladnik Jenuš mag. farm.

 

kašelj.jpg