Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Kako se upreti boleznim srca

Kaj je srce?
Srce je mišična črpalka v prsni votlini, ki vse življenje neprestano in ritmično utripa in pošilja kri po telesu. V povprečnem življenju se srce skrči več kot dva tisoč petsto milijonkrat.

 

Fiziologija srca
Frekvenca, s katero srce utripa, in količina krvi, ki jo izčrpa pri vsaki kontrakciji, se lahko znatno spreminjata, odvisno od zahtev telesnih mišic po kisiku in s tem po krvi. V mirovanju se srce skrči 60-krat do 80-krat na minuto in iztisne pri vsakem utripu okrog 80 ml krvi, tako da je črpa približno 6 litrov na minuto. Ob skrajnem naporu pa se frekvenca lahko zveča na 200 utripov na minuto in iztisni volumen na skoraj 250 ml, torej na 50 litrov na minuto.

 

Dejavniki tveganja za razvoj bolezni srca
Bolezni srca so v razvitih deželah najpogostejši vzrok smrti. Milijonom ljudi tudi zmanjšajo kvaliteto življenja, tako da jim omejujejo aktivnost s povzročanjem bolečin, kratke sape, utrujenosti, napadov omedlevice in anksioznosti. Cela paleta bolezni lahko prizadene srce tako, da se zmanjša njegova črpalna sposobnost. Mednje sodijo:

 

  • Genetske bolezni so v splošnem podedovani ali genetski dejavniki, ki pa nimajo pomembne vloge pri nastajanju srčnih bolezni. Prispevajo pa k hiperlipidemijam, ki povečujejo dovzetnost za aterosklerozo in koronarno srčno bolezen.
  • Prirojene hibe so strukturne nenormalnosti srca, ki so med najpogostejšimi okvarami, a jih navadno lahko zdravimo. So posledica napak pri razvoju ploda.
  • Infekcije lahko povzročijo vnetje srca, poškodbe notranjih oblog srca in srčnih zaklopk.
  • Tumorji, ki se razvijejo iz srčnih tkiv, so redki. Pogostejši so sekundarni tumorji, ki se na srce razširijo iz drugih delov telesa.
  • Bolezni srčne mišice so lahko podedovane, lahko pa jih povzročijo pomanjkanje vitaminov, zastrupitev z alkoholom in virusne infekcije.
  • Poškodbe nastanejo najpogosteje pri avtomobilskih nesrečah, ob udarcu v volan. Uporaba varnostnega pasu bi verjetno lahko preprečila marsikatero teh smrti.
  • Prehrambene motnje so pomembne, saj je srčna mišica občutljiva na slabo prehranjenost. Zaradi pomanjkanja beljakovin in kalorij lahko postane tanka in mlahava. Debelost je prav tako pomemben dejavnik tveganja, saj povzroča hipertenzijo, sladkorno bolezen in povišan holesterol.
  • Motena preskrba s krvjo je poglavitni vzrok srčnih bolezni v razvitih deželah. Koronarne arterije, ki oskrbujejo srce s krvjo, se zaradi ateroskleroze zožijo in deli srčne mišice so prikrajšani za kisik. Posledica je lahko angina pektoris ali srčni infarkt.
  • Zastrupitev je najpogostejša z alkoholom. Dolgotrajno uživanje velikih količin alkohola lahko povzroči povečanje srca in srčno popuščanje. Če človek preneha piti alkohol je možno okrevanje.
  • Nekatera zdravila lahko motijo utripanje srca ali celo povzročijo trajno okvaro srčne mišice.
  • Druge bolezni srca so srčna aritmija (motnja ritma bitja srca), srčni blok in srčno popuščanje (nezmožnost srca, da bi načrpalo potrebne količine krvi).

 

Ateroskleroza ali mašenje krvnih žil
Mašenje krvnih žil poveča možnost nastanka bolezni srca in ožilja. Obstajajo številni dejavniki tveganja, ki pospešujejo mašenje žil, ogroženost pa skokovito narašča pri sočasnem obstoju več dejavnikov tveganja, saj se škodljivi učinki dveh ali več dejavnikov tveganja ne seštevajo, temveč množijo. Pomembno je, da skrbimo za:

  • urejen krvni tlak,
  • urejen krvni sladkor,
  • urejene vrednosti maščob v krvi,
  • redno gibanje,
  • zdravo telesno težo,
  • opustitev kajenja,
  • izogibanje stresa.

 

Kaj lahko sami storite za svoje srce?
Brez recepta lahko kupite številne preparate za srce in farmacevti vam bomo radi svetovali o njihovi izbiri. Tveganje za bolezni srca in ožilja zmanjšajo kapsule z nenasičenimi maščobnimi kislinami. Aterosklerozo preprečujejo kapsule z oljnim izvlečkom česna. Kapsule s koencimom Q10 pa so antioksidantna zaščita srca in ožilja. Pomembno je, da skrbimo za svoje srce, saj bo le tako lahko dolgo bilo za nas.

 

Mag. Bernarda Kladnik Jenuš mag. farm.

tek.jpg