Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)

Kaj je GERB?
Hrana potuje skozi usta v požiralnik in nato v želodec. V želodcu je vedno nekaj kisle vsebine, vendar spodnji del požiralnika, ki je običajno zaprt, preprečuje, da bi želodčna vsebina zatekla v požiralnik. Po zaužitju hrane se spodnji del požiralnika sprosti in zalogaj hrane preide v želodec. Sprostitev spodnjega dela požiralnika traja le kratek čas. Takrat lahko želodčna vsebina priteče tudi v požiralnik, vendar je to premajhna količina, da bi povzročila težave.

 

Pri nekaterih ljudeh traja sprostitev spodnjega dela požiralnika pri hranjenju dalj časa ali se pojavi celo brez predhodnega požiranja. To je običajno vzrok za obilno vračanje želodčne vsebine v požiralnik.

 

Kadar je kisla želodčna vsebina dalj časa v stiku s sluznico požiralnika, jo poškoduje, kar občutimo kot bolečino oz. zgago.

 

Ljudje, ki občutijo zgago, imajo pogosto še druge težave. Najpogosteje se pojavi prehodno vračanje želodčne vsebine v ustno votlino brez bruhanja. Ta pojav se imenuje regurgitacija.

 

Kadar bolnik občuti zgago in ob tem lahko še regurgitacijo, govorimo o gastroezofagealni refluksni bolezni (GERB).

 

GERB je zelo pogosta kronična bolezen prebavil, ki pomembno vpliva na kakovost življenja. Bolezen lahko traja vse življenje in jo lahko spremljajo tudi hujši zapleti, ki so posledica vnetja v požiralniku. Prizadene okrog 10% prebivalstva in približno 40% odraslih navaja zgago kot vodilni simptom vsaj enkrat na mesec.

 

Alarmni znaki so:

  • hujšanje
  • težje požiranje
  • zatikanje hrane
  • bruhanje krvave ali temne vsebine
  • odvajanje črnega blata
  • kakršnakoli sprememba težav brez jasnega vzroka


Vzroki za nastanek GERB

  • Oslabljena antirefluksna ovira v področju gastroezofagealnega spoja (prehod požiralnika v želodec)
  • podaljšano čiščenje požiralnika
  • zmanjšana odpornost želodčne sluznice
  • želodčni vzroki:
      - čezmerno izločanje želodčne sluznice
      - počasno praznjenje želodca
      - razširjen želodec
      - prevelik duodenogastrični refluks
  •    zunanji vzroki:
      - mastna hrana (upočasni praznjenje želodca, sproži večje število prehodnih sprostitev sfinktra)
      - kajenje (zmanjša izločanje sline in tako oslabi čiščenje požiralnika)
      - zdravila (nitrati, antiholinergiki, beta blokatorji, kalcijevi antagonisti,...)

 

Kaj lahko naredimo sami?
Gastroezofagealna refluksna bolezen je zelo pogosta težava. Velika večina ljudi jo z dieto samo omili ali začasno odpravi težave.

 

Najpomembnejše pravilo je: izogibajte se hrani, ki vam škoduje.

 

Na pojavljanje zgage lahko vplivate še z nekaterimi spremembami načina življenja:

  • Izogibajte se pijačam in živilom, ki spodbujajo izločanje kisline.
    Opustite kavo, pravi čaj, gazirane brezalkoholne pijače, vse alkoholne pijače, mastne in začinjene jedi, orehe, lešnike in čokolado.
  • Uredite si prehranske navade.
    Poskrbite, da bodo obroki hrane pogostejši, a manj obilni. Po obrokih ne počivajte leže.
  • Vsaj dve do tri ure pred spanjem ne uživajte hrane.
  • Tri do štiri ure po obroku se izognite ležanju in večjim telesnim naporom.
  • Spite z visokim zglavjem.
  • Opustite kajenje.
    Nikotin zmanjša tesnjenje spodnje požiralnikove mišice zapiralke, zato se poveča vračanje želodčne vsebine v požiralnik.
  • Vzdržujte normalno telesno težo.
  • Izogibajte se pogostemu sklanjanju in dolgotrajni pripognjeni drži pri delu.
  • Izogibajte se tesni obleki.
  • Občasne težave lahko lajšate za antacidi ali zaviralci H2 receptorja.
     

Samozdravljenje z zdravili brez recepta lahko traja le dva tedna in v tem času morajo težave popolnoma izginiti, v nasprotnem primeru je potrebno na posvet k zdravniku.
S katerimi preiskavami odkrivamo refluksno bolezen?

 

Refluksno bolezen požiralnika potrdimo z endoskopijo požiralnika (gastroskopija), merjenjem kislosti v spodnji tretjini požiralnika (pH-metrija) in merjenjem delovanja spodnjega požiralnikovega zažemka (manometrija). Gastroskopija odkriva zaplete bolezni, omogoča odščip sluznice in pregled pod mikroskopom (histološka analiza). Gastroskopijo uporabimo, kadar ima bolnik težave dalj časa ali kadar se telo na zdravljenje slabo odzove.

 

Zdravljenje
Za zdravljenje GERB se uporabljajo tri skupine zdravil:

  • Antacidi so zdravila, ki nevtralizirajo že izločeno kislino. Njihov učinek je prehoden in traja le nekaj ur, zato ga je potrebno zaužiti pogosto. Antacidi so uspešni le pri blagih oblikah GERB.
  • Blokatorji H2 zavirajo izločanje kisline s kompetitivno inhibicijo receptorjev H2 na parietalni celici. Učinek blokatorjev H2 se pojavi pozneje kot pri antacidih, vendar traja dalj časa (6-12 ur). Pri zdravljenju z blokatorji H2 se lahko razvije toleranca, ki zmanjša učinkovitost zdravljenja.
  • Zaviralci protonske črpalke so zdravila, ki najučinkoviteje zavirajo izločanje želodčne kisline in so pri zdravljenju GERB najuspešnejši. Zaviranje izločanja želodčne kisline je močnejše in dolgotrajnejše kot pri blokatorjih H2. Poleg tega zaviralci protonske črpalke dobro zavirajo tudi s hrano povzročeno zvečano izločanje želodčne kisline. Ta zdravila vzdržujejo visoko vrednost pH (nad 4) tako rekoč ves dan. Pri bolnikih, ki jim z ezofagoskopijo ugotovimo refluksni ezofagitis višje stopnje so zaviralci protonske črpalke edino zdravilo, ki uspešno odpravi težave in omogoči celjenje sluznice požiralnika. Sluznica požiralnika se regenerira počasneje kot duodenogastrična, zato mora biti zdravljenje tudi daljše.

 

Prvi ukrep pri lajšanju težav gastro ezofagalne refluksne bolezni je sprememba v načinu življenja. Občasno si lahko lajšamo težave z antacidi in blokatorji H2 receptorja. Če pa težave trajajo dlje kot dva tedna, ali se pojavijo alarmni znaki (našteti zgoraj), je treba obiskati zdravnika!

 

Igor Klinc, mag.farm.

tablete.jpg