Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Dispepsija

Kaj je dispepsija?
Dispepsija je skupni izraz za različne simptome v zgornji polovici trebuha, ki jih bolniki opisujejo kot slabost, napenjanje, spahovanje, občutek hitre sitosti, neješčnost ali bolečino. Opisane težave lahko spremlja tudi zgaga oziroma pekoč občutek ali nelagodje v predelu za prsnico, ki se širi od žličke proti grlu. Dispepsija je posledica neravnovesja med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika. Med agresivne dejavnike spadajo želodčna kislina, želodčni encimi, žolčne kisline, bakterija Helicobacter pylori, nesteroidna protivnetna zdravila, alkohol in kajenje. Med obrambne dejavnike spadajo dobra oskrba sluznice s krvjo, vnetni mediatorji v celicah, hitro obnavljanje sluznice in sluz z alkalno oviro in fosfolipidno zaščito.

 

Kako pogosta težava je dispepsija?
Dispepsija sodi med najpogostejše bolezenske simptome, saj jo navaja kar 40 do 50% ljudi. Zdravnika obišče manj kot 50 % ljudi s tovrstno težavo. V splošni ambulanti ima omenjene težave od 5 do 10% bolnikov in v gastroenterološki ambulanti približno 40% bolnikov in je najpogostejša indikacija za gastroskopijo. Pogosteje se pojavlja pri mladih ljudeh in ženskah.

 

Kaj povzroča dispepsijo?
Dispepsijo lahko povzročijo naslednji vzroki:

  • ulkusna bolezen želodca (razjeda želodca),
  • ulkusna bolezen dvanajstnika (razjeda dvanajstnika),
  • vnetje sluznice požiralnika (ezofagitis), želodca (gastritis) in dvanajstnika,
  • bolezni žolčnika in žolčevodov,
  • vnetje trebušne slinavke,
  • rak prebavil,
  • številna zdravila, ki lahko ali spremenijo motorično aktivnost prebavne cevi ali da povzročijo različne stopnje poškodbe sluznice (npr. nesteroidni antirevmatiki, acetilsalicilna kislina),
  • okužba s Helicobacter pylori,
  • intoleranca in alergija na hrano.
     

V osnovi vzroke delimo na funkcionalne in na organske. O funkcionalni dispepsiji govorimo, kadar pri bolniku z dispepsijo ne najdemo organske bolezni.

 

Kako si lahko pomagate sami?

  • Izogibajte se pijačam in hrani, ki vam povzročajo težave.
  • Vsak dan pojejte pet ne preveč obilnih obrokov, zadnjega vsaj tri ure pred spanjem.
  • Srbite za redno telesno aktivnost in sicer vsaj trikrat tedensko po 20 minut.
  • Hrano uživajte počasi, saj se želodec pri hitrem hranjenju ne more dovolj hitro prilagoditi veliki količini vsebine. Posledično občutimo napetost v trebuhu, ki po relativno kratkem času izgine. Ljudje, ki jedo hitro, pogoltnejo tudi veliko zraka, zato se jim pogosto spahuje.
  • Opustite pitje alkoholnih pijač, kave in gaziranih pijač.
  • Prenehajte kaditi.
  • Izogibajte se jemanju določenih zdravil, predvsem acetilsalicilni kislini in nesteroidnim antirevmatikom. Za lajšanje bolečin uporabljajte zdravila, ki ublažijo bolečino, nimajo protivnetnega učinka in so varna za želodec (paracetamol). Preden se odločite za nakup zdravil brez recepta, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino ali nesteroidne antirevmatike, se posvetujte s farmacevtom. Nikoli ne jemljite več nesteroidnih antirevmatikov hkrati. Ravno tako nikoli ne jemljite acetilsalicilne kisline in nesteroidnih antirevmatikov hkrati. V primeru, da vam protibolečinsko zdravilo ne pomaga pri odpravljanju bolečin, ne večajte odmerka nad priporočenim ali predpisanim. Namreč s tem ne stopnjujete protibolečinskega učinka, ampak samo stopnjujete možnost za nastanek zapletov.

 

Bolniki z dispepsijo pogosto nasvet poiščejo pri farmacevtu v lekarni. Bolnikom, ki nimajo alarmnih znakov, farmacevt svetuje primerno prehrano in uporabo zdravil, ki se v lekarni lahko izdajo brez recepta. Med omenjena zdravila sodijo antacidi  in zaviralci receptorjev H2. Pred uporabo zdravil je vedno potrebno prebrati priložena navodila. Razlika med antacidi in zaviralci receptorjev H2 je med drugim v tem, da antacidi delujejo hitro, a le kratek čas, medtem ko zaviralci receptorjev H2 potrebujejo nekoliko več časa, da razvijejo poln učinek, ki pa traja dlje časa. Farmacevt bo v lekarni opozoril, da lahko samozdravljenje traja le dva tedna in da morajo v tem času težave popolnoma izginiti, sicer je potrebno obiskati zdravnika.

 

V primeru, da težave po dveh tednih samozdravljenja popolnoma ne izginejo, da se težave stopnjujejo ali pa da težave nastopijo brez razumnega vzroka, je potrebno obiskati zdravnika.

 

Nujno k zdravniku
Bolniki z dispepsijo in alarmnimi znaki morajo takoj obiskati zdravnika! Med alarmne znake sodijo:

  • bruhanje krvave ali temne vsebine,
  • težko požiranje ali zatikanje hrane,
  • dolgotrajne bolečine v trebuhu,
  • odvajanje črnega blata,
  • hujšanje.

 

Obisk pri zdravniku
Zdravnik bo po pogovoru in pregledu svetoval spremembo načina življenja, odredil potrebne preiskave (npr. endoskopija oziroma gastroskopija) in predpisal potrebna zdravila. V primeru, da je bolnik brez alarmnih znakov, bo zdravnik pričel zdravljenje z zdravili, ki zmanjšajo vpliv želodčne kisline na sluznico prebavil. Z antacidi dosežemo kratkotrajno in prehodno izboljšanje in delujejo tako, da nevtralizirajo že izločeno kislino, medtem ko z zdravili, ki zmanjšajo izločanje kisline, dosežemo boljši in bolj dolgotrajen učinek. Pri slednjih poznamo dve skupini zdravil:

  • zaviralci receptorjev H2: primer zdravilne učinkovine je ranitidin;
  • zaviralci protonske črpalke so novejša in učinkovitejša skupina, ki jih zdravnik predpiše na recept. Najpogosteje predpisana zdravilna učinkovina iz te skupine je omeprazol;

 

V primeru, da zdravnik specialist z gastroskopijo potrdi razjede na želodcu ali dvanajstniku, običajno predpiše zaviralce protonske črpalke, ki jih bolniki jemljejo do 4 tedne. Če dokaže prisotnost bakterije Helicobacter pylori v želodcu, predpiše še antibiotike. Najpogostejši kombinaciji sta metronidazol in klaritromicin ali amoksicilin ali klaritromicin. Antibiotično zdravljenje traja od 7 do 10 dni.

 

Elvira Omerović Pešec, mag.farm.

iStock_000010317685Medium.jpg