Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Tobačni dim nam škoduje - opustite kajenje

Kajenje, tobak in nevarnosti
Raba tobaka je dejavnik tveganja za nastanek in razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so pogosto neposreden vzrok smrti kadilcev. Vpliv kajenja je nesporno dokazan pri različnih vrstah rakov, bolezni srca in ožilja  ter kronični obstruktivni pljučni bolezni, težavah z zanositvijo in impotenco. Med tako imenovane »kadilske rake« prištevamo: rak pljuč, grla, požiralnika, ustne votline, trebušne slinavke, ledvic, vratu maternice in sečnega mehurja.

 

Če se bo trend kajenja nadaljeval v sedanjem obsegu, bo po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije v naslednjih 25 letih zaradi bolezni, povezanih z rabo tobaka, umrlo 150 milijonov sedaj živečih ljudi. Kajenje je kot vzrok smrti v Sloveniji z 19,3% na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. Samo pri moških je na drugem mestu s 26,4% pri ženskah pa na tretjem mestu z 11,7%.

 

Kajenje je odvisnost in nikotin je substanca, ki  povzroča zasvojenost. Nikotin je psihoaktivna snov, ponavljajoče izpostavljanje njegovemu vplivu vodi do razvoja tolerance; za doseganje učinka je potreben vedno višji odmerek nikotina.

 

Tobačni dim je sestavljen iz glavnega in stranskega dima. Glavni dim je kompleksna aerosolna mešanica, ki jo kadilec vdihne, filtrira v pljučih in izdihne. Stranski dim  je aerosol, ki puhti direktno v okoliški zrak s prižganega tobačnega proizvoda. Stranski dim je produkt nepopolnega izgorevanja zaradi nižjih temperatur in mnoge karcinogene in strupene substance so v stranskem dimu v večjih količinah kot v glavnem dimu. Tako npr. stranski dim vsebuje več ogljikovega monoksida, amoniaka, benzena, nikotina in karcinogenov na količino zgorelega tobaka v primerjavi z glavnim dimom.  Ocenjujejo, da 85% dima v prostoru sestavlja stranski dim. Tobačni dim vsebuje preko 4000 bolj ali manj strupenih snovi, med katerimi so prav gotovo najpomembnejši katran in nikotin, ki sta v obliki delcev in ogljikov monoksid, ki je plin. Katran vsebuje policiklične aromatske ogljikovodike in betanaftilamin, ki delujejo kot kontaktni karcinogeni v pljučih, grlu in žrelu ter dražeče snovi kot so akrolein, dušikovi oksidi in amoniak. Za organe so najbolj škodljive snovi, ki se absorbirajo in presnovno aktivirajo npr. nitrozamini in aromatski amini. Tako je katran odgovoren za nastanek različnih vrst rakov in kronične obstruktivne pljučne bolezni, nikotin in ogljikov monoksid pa za povečano nevarnost za kardiovaskularne in ulkusne bolezni.

 

Kako so ogroženi pasivni kadilci?
Tudi ljudje v okolici kadilca, ki so izpostavljeni vplivu cigaretnega dima, so zaradi tako imenovanega pasivnega kajenja ogroženi. S pasivnim kajenjem so vzročno povezane naslednje bolezni in zdravstvena stanja: razvojni učinki (vpliv na  rast zarodka: nizka porodna teža, zmanjšanje porodne teže, nenadna smrt dojenčka (SIDS), prezgodnji porod), učinki na dihalni sistem (akutne infekcije spodnjega respiratornega trakta pri otrocih (npr. bronhitis, pljučnica), nov pojav astme pri otrocih in odraslih, poslabšanje astme pri otrocih in odraslih, kronični respiratorni simptomi pri otrocih, draženje oči in nosu pri odraslih, akutna in kronična vnetja srednjega ušesa pri otrocih, manjše zmanjšanje pljučne funkcije pri otrocih), karcinogeni učinki (pljučni rak, rak nosnih sinusov, rak dojke pri mlajših, predvsem premenopavzalnih ženskah), srčno žilni učinki (periferna arterijska žilna bolezen, bolezni predmožganskih in možganskih žil), ishemične bolezni srca (angina pektoris, miokardni infarkt).

 

Kaj lahko naredimo mi in kaj država?
Povsem jasno je, da varna količina  ali varen način kajenja ne obstajajo, zato se številne države, njihove vlade in različne organizacije (npr. Svetovna zdravstvena organizacija) na vse načine trudijo zmanjšati porabo tobačnih izdelkov.
 

V Sloveniji je v postopku sprejemanja nov zakon  o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Cilji predlaganega zakona so popolna zaščita zaposlenih  pred izpostavljenostjo za zdravje škodljivim vplivom tobačnega dima v delovnih prostorih, popolna zaščita vseh oseb pred izpostavljenostjo za zdravje škodljivim vplivom tobačnega dima v javnih prostorih, zmanjšanje dostopnosti do tobačnih izdelkov mladoletnim osebam in zmanjšanje povpraševanja po tobačnih izdelkih, zmanjšanje kajenja med mladimi in odraslimi in povečano opuščanje kajenja.

 

Zdravstvene koristi opustitve kajenja:

  • po dvajsetih minutah se krvni tlak in srčni utrip znižata, telesna temperatura okončin se normalizira;
  • po osmih urah se normalizira vrednost ogljikovega monoksida v krvi;
  • po 20 minutah začne upadati ogroženost s srčnim infarktom;
  • po dveh dneh se začneta izboljševati voh in okus;
  • po treh dneh se relaksirajo stene bronhijev, kar olajša dihanje in poveča pljučno zmogljivost;
  • po treh tednih se zmanjša nastajanje sluzi v pljučih, izboljša se krvni obtok;
  • po dveh mesecih se izboljša prekrvavitev okončin;
  • po treh mesecih se zmanjša kašelj;
  • po enem letu se skoraj za 50% zmanjša ogroženost s srčnim infarktom;
  • po petih letih se za 50% zmanjša ogroženost s pljučnim rakom;
  • po desetih letih je ogroženost s srčnim infarktom ali možgansko kapjo skoraj enaka kot pri nekadilcu, nevarnost raka upade.

 

Odvajanje od kajenja
Največje težave pri odvajanju od kajenja predstavljajo odtegnitveni simptomi (abstinenčna kriza), ki nastanejo zaradi pomanjkanja nikotina v telesu. Najpogostejši so: razdražljivost, slaba volja, depresija, tiščanje v prsih, izkašljevanje, želja po nikotinu (tobaku), motnje koncentracije, glavobol, suh jezik, povečan apetit, zaprtje , nespečnost. Pojavijo se 2 do 12 ur po zadnji cigareti, najintenzivnejši so po enem do treh dneh, v povprečju pa trajajo tri do štiri tedne.

 

Slabost prenehanja kajenja je pogosto povečanje telesne teže. Študije kažejo, da je celotna poraba energije pri kadilcih za 10% večja kot pri nekadilcih. V 6 do 12 mesecih po opustitvi kajenja se lahko pričakuje povečanje telesne teže, pri moških v povprečju za 2,8 kg in pri ženskah za 3,8 kg.

 

Opustitev kajenja je proces prilagajanja na drugačen življenjski slog, zato se mora vsak posameznik sam odločiti, kdaj bo kajenje opustil. Uspeh opustitve kajenja je večji, če kadilci kombinirajo različne oblike zdravljenja (vedenjsko podporo in farmakoterapijo). V Sloveniji so organizirane naslednje oblike vedenjske podpore:

  • svetovalni telefon »CINDI pomoč pri opuščanju kajenja«
  • pomoč zdravstvenih delavcev v osnovnem zdravstvenem varstvu v obliki individualnega svetovanja
  • skupine za odvajanje od kajenja (brezplačne skupinske delavnice »Da, opuščam kajenje« v zdravstvenih domovih)
  • akcija, ki promovira opustitev kajenja Opusti kajenje in zmagaj.

Odvajanje s pomočjo zdravil podvoji uspeh pri doseganju abstinence.

 

Zdravila za zdravljenje odvisnosti od kajenja

1.    Nikotinsko nadomestno zdravljenje(NNT)
Ta način zdravljenja predstavljajo pripravki v različnih farmacevtskih oblikah, ki vsebujejo nikotin. V Sloveniji so brez recepta na voljo žvečilni gumiji in transdermalni obliži , v tujini pa obstajajo tudi pastile, podjezične tablete, nosna pršila in inhalatorji. Iz transdermalnih obližev se nikotin sprošča počasi, tako je zagotovljen stalen nivo nikotina v krvi in preprečen je nastanek abstinenčnih znakov. Iz ostalih oblik pa se nikotin sprošča hitro, tako je omogočeno odmerjanje glede na trenutne potrebe kadilca. Uporabnik lahko oblike s hitrim in počasnim sproščanjem tudi kombinira. Pripravkov z nikotinom naj ne bi uporabljale nosečnice, kadilci, ki pokadijo manj kot deset cigaret na dan in tisti, ki so stari manj kot 18 let. Kontraindikacije za njihovo uporabo so miokardni infarkt v zadnjh treh mesecih, nestabilna angina pektoris, huda srčna aritmija in akutna možganska kap. Neželeni učinki naštetih zdravil, ki se pojavijo v vseh oblikah, so vrtoglavica, glavobol in slabost. Nikotinski nadomestki naj bi se uporabljali vsaj tri mesece. Uspešnost odvajanja z njihovo pomočjo je 5-12%, če pa jih kombiniramo z vedenjsko terapijo se uspešnost poveča na 13-19%.

 

2.    Nenikotinsko zdravljenje
Bupropion je učinkovito zdravilo za pomoč pri opuščanju kajenja. Ugotavljajo, da telesna teža ob opustitvi kajenja in hkratni rabi bupropiona naraste manj kot sicer. Učinkovina je sorodna zdravilom za zdravljenje depresije. Poveča lahko tveganje za epilepsijo, zaradi tega se ne sme uporabljati pri kadilcih, ki so se kdaj zdravili zaradi epilepsije ali pri katerih je tveganje za pojav epileptičnih napadov višje iz kakšnih drugih razlogov. Vstopa tudi v interakcije z nekaterimi zdravili, zaradi česar je pomembno, da se kadilec pred uporabo bupropiona o tem posvetuje s svojim izbranim zdravnikom.
Varencilin je novost na področju pomoči pri opuščanju kajenja. Učinkuje na receptorje v možganih, kamor se sicer veže nikotin. Zmanjša odtegnitvene pojave, hkrati pa prepreči učinek ugodja, ki ga sicer kadilec dobi od cigarete. Edini pomemben stranski učinek je slabost. Nima pomembnih omejitev pri predpisovanju.
 

Obe zdravili mora predpisati zdravnik na recept.

 

Tobačni dim nam škoduje.
Če ste se odločili, da želite opustiti kajenje,
se lahko o zdravilih in težavah pri opuščanju kajenja
 posvetujete s farmacevtom v lekarni.

 

Helena Pavšar, mag. farm.

cigaret.jpg