Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Osteoporoza II

Kaj je osteoporoza?
Osteoporoza dobesedno pomeni porozne kosti. Kosti, ki so bile močne, postanejo zaradi osteoporoze krhke in lomljive. Gibi, ki se zdijo sami po sebi umevni, npr. skloniti se in pobrati časopis ali dvigniti vnuka, lahko pri bolnikih z osteoporozo povzročijo zlome. Večina ljudi ne ve, da ima osteoporozo, dokler se kost ne zlomi. Takrat je bolezen že napredovala.

Zlom kosti in posledice
Osteoporoza je bolezen starejših ljudi. Do svojega 80. leta starosti si bo vsaka tretja ženska in vsak osmi moški zlomil kost zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze. Ocenjujejo, da se v Evropi vsakih 30 sekund zlomi kost zaradi krhkosti. Najpogosteje se zlomijo vretenca, kolk ali roka tik nad zapestjem. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo število takšnih zlomov v naslednjih petdesetih letih podvojilo.

 

Tveganje ženske, da bo umrla zaradi zapletov po zlomu kolka, je enaka tveganju za smrt zaradi raka dojke. Zaradi zloma kolka umre namreč kar 20% bolnikov, in to že v prvem letu po zlomu. Zaradi zlomov vretenc, ki so najpogostejši zlomi zaradi krhkosti kosti in so pri polovici primerov neprepoznani, se bolniki zmanjšajo za več centimetrov, njihov hrbet postane ukrivljen, pojavijo se težave z dihanjem, lahko tudi vnetje požiralnika. Jasno je torej, da je osteoporoza resna nevarnost za vaše zdravje in morda celo za vaše življenje.

 

Kosti so žive
Kosti so sestavljene v glavnem iz beljakovinskega ogrodja, v katerega se nalagata kalcij in fosfat. Kosti so zato močne in prožne obenem, tako da lahko kljubujejo tudi največjim obremenitvam. Kosti se vse življenje neprestano prenavljajo. Stara kost se razgradi, v prostorih, ki tako nastanejo, se nalaga nova. V otroštvu in najstniških letih se nova kost nalaga hitreje, kot se stara kost odstranjuje. Na ta način kosti postajajo večje, težje in gostejše. Tvorba kosti prehiteva njeno razgradnjo, dokler ne dosežemo največje kostne mase, kar se zgodi do 30. leta starosti. Pozneje se začne kostna masa postopno manjšati. Proces se zelo pospeši pri ženskah v prvih letih po menopavzi, nato pa poteka pri obeh spolih enako hitro. Ker imajo ženske na splošno manjšo kostno maso kot moški, poleg tega pa se v obdobju po menopavzi kostna masa hitro zmanjšuje, ni presenetljivo, da je med bolniki z osteoporozo kar 80% žensk. S staranjem je izguba dela kostne mase običajna in pričakovana. Nasprotno je pojav osteoporoze z bolečimi zlomi in izrazitim zmanjšanjem telesne višine tudi pri starejših bolezenski pojav.

 

Zakaj merimo kostno gostoto?
Preden se kost zlomi, osteoporoza ne povzroča nobenih težav, zato jo imenujemo tudi tiha bolezen. Edini način, da jo pravočasno odkrijemo in zdravimo, je merjenje mineralne kostne

 

gostote. Merimo jo s posebno napravo, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov. Metoda je varna, saj je sevanje izrazito majhno, kar 10- do 15-krat manjše kot pri običajnem rentgenskem slikanju pljuč. Meritev je opravljena v nekaj minutah, neboleče in zelo natančno. S to meritvijo odkrijemo osteoporozo pred pojavom zlomov in napovemo, kakšna je nevarnost zloma. S ponovnimi meritvami ocenimo izgubo kostne mase v določenem časovnem intervalu ali pa spremljamo učinek zdravljenja osteoporoze.

 

Za merjenje kostne gostote lahko uporabimo tudi ultrazvok petnice. To ni nadomestilo za merjenje kostne gostote z rentgenskim aparatom. Na podlagi meritve z ultrazvokom lahko ugotovimo samo, da nimate osteoporoze. Če izvid meritve vzbudi sum na osteoporozo, je nujna dodatna meritev z aparaturo za merjenje kostne gostote. Dokončne diagnoze osteoporoze z UZ meritvijo torej ni moč postaviti. Začetek zdravljenja na podlagi UZ izvida zato ni utemeljen. Nikoli ne smete začeti zdravljenja samo na podlagi ultrazvočne meritve petnice!
 

Kdo mora opraviti meritev kostne gostote?
Če boste na katerokoli od naslednjih vprašanj odgovorili pritrdilno, je smiselno, da opravite merjenje mineralne kostne gostote.
Ali imate kateregakoli od naslednjih dejavnikov tveganja?

  • zgodnja menopavza pred 45. letom ali izostanek menstruacije za več kot eno leto
  • zdravljenje z glukokortikoidi več kot tri mesece
  • majhna telesna teža (manj kot 60 kg)
  • zlom kolka pri manjši poškodbi v ožji družini
  • katerokoli od bolezni, ki jih spremlja majhna kostna gostota oziroma osteoporoza

Ste že utrpeli zlom pri manjšem padcu ali poškodbi?
So vam z rentgenskim slikanjem hrbtenice morda ugotovili zlom vretenca ali posumili na majhno kostno gostoto?
Ste se od mladosti bistveno znižali ali upognili?     

Kaj narediti, če izmerimo majhno kostno gostoto?
Zmanjšanje kostne gostote v območje osteoporoze lahko pomeni drugo kostno bolezen! Prosite svojega zdravnika, da vas napoti na obvezne laboratorijske preiskave za izključevanje teh bolezni, ki lahko posnemajo osteoporozo. Laboratorijski testi naj bodo posebej natančni, če ste moškega spola, če ste že utrpeli zlom zaradi krhkosti kosti, če imate v primerjavi s svojimi vrstniki nepričakovano majhno kostno gostoto ali če je bilo zdravljenje, ki so vam ga predpisali, neučinkovito.

Kaj povzroči nastanek osteoporoze in kateri so dejavniki tveganja?
Osteoporoza je bolezen, katere vseh vzrokov še ne poznamo. Znani so nekateri dejavniki, ki zelo zvečajo tveganje njenega nastanka. Imenujemo jih dejavniki tveganja.

  • prehrana: Hrana z malo kalcija in vitamina D je za kosti škodljiva. Pretirano uživanje beljakovin (meso) in soli lahko zaloge kalcija v telesu še zmanjša.
  • razvade: Kajenje in pretirano uživanje alkoholnih pijač nažirata kosti.
  • sorodniki z osteoporozo ali zlomi: Če je vaš bližnji sorodnik imel osteoporozo, je tveganje, da tudi vi zbolite za to boleznijo, bistveno večje.
  • spol: Pri ženskah je možnost razvoja osteoporoze večja kot pri moških. Ženske so namreč običajno lažje, imajo tanjše kosti in se jim neposredno po menopavzi kostna masa hitro zmanjša.
  • starost: Starejši kot ste, večje je tveganje za osteoporozo. Kostna gostota se z leti namreč zmanjšuje, kosti pa postajajo krhkejše.
  • telesna vadba: Če ste telesno nedejavni ali daljši čas vezani na posteljo, je tveganje za razvoj osteoporoze veliko.
  • teža: Če tehtate manj kot 60 kg in imate drobne kosti, je tveganje za razvoj osteoporoze večje.
  • zdravila: Zdravila so pogost, pomemben in včasih spregledan dejavnik tveganja pri razvoju osteoporoze. Zdravila, ki kostem izrazito škodujejo, so glukokortikoidi. Uporabljamo jih za zdravljenje artritisa, astme, vnetne bolezni črevesja, lupusa eritematozusa, bolezni pljuč, ledvic in jeter. Uporabljamo jih tudi po presaditvi organov in za zdravljenje raka. Če jemljete ta zdravila, opozorite svojega zdravnika na njihov učinek na kosti, saj je možno vsaj del škodljivih učinkov preprečiti. Izgubo kostne mase lahko povzročijo tudi: zdravila proti epilepsiji, nekatera zdravila za zdravljenje raka prostate in raka dojke, imunosupresivna zdravila (metotreksat, ciklosporin A), heparin in holestiramin.
  • zgodnja menopavza pred 45. letom (naravna ali po odstranitvi rodil).


Osteoporoza je lahko spremljevalka drugih bolezni      
V teh primerih govorimo o sekundarni osteoporozi, kar pomeni, da zdravimo osnovno bolezen. Z odstranitvijo osnovne bolezni bo osteoporoza sama izginila. Bolezni, ki lahko povzročijo osteoporozo so:

  • anoreksija nervoza,
  • bolezni kostnega mozga (plazmocitom),
  • celiakija – bolezen neprenašanja glutena,
  • Cushingov sindrom – prevelika aktivnost nadledvičnic,
  • hiperparatiroidizem – preveč hormona, ki ga izločajo obščitnične žleze,
  • hipertiroza – bolezen ščitnice, ki izloča preveč hormonov,
  • hipogonadizem – nezadostno delovanje spolnih žlez pri ženski ali moškem,
  • jetrne bolezni,
  • ledvične bolezni,
  • lupus eritematozus,
  • presaditev organov,
  • revmatoidni artritis,
  • vnetna bolezen črevesja.


Ali lahko osteoporozo preprečimo?
Osteoporozo lahko preprečimo. Najmočnejše orožje v obrambi pred razvojem te bolezni je nastanek močnih kosti, zlasti pred 30. letom starosti. Pozneje je treba kostno maso seveda vzdrževati in upočasniti njeno zmanjševanje v zrelejših letih. Preprečevanje osteoporoze se torej začne že v otroštvu in nadaljuje vse življenje.
Običajno govorimo o štirih stopnjah preprečevanja osteoporoze. Vsaka od njih sama po sebi ne zadošča, vse skupaj pa so pogosto učinkovite:

  • uravnotežena prehrana, obogatena s kalcijem in vitaminom D
  • redna telesna dejavnost
  • zdrav način življenja brez kajenja in čezmernega pitja alkoholnih pijač
  • pravočasno merjenje kostne gostote in uvedba zdravil, če je to potrebno.


Kalcij
Kalcij je najpomembnejša rudninska snov, ki se vgrajuje v kosti in jim daje trdnost. Če ga ni dovolj, postanejo kosti mehke in lomljive. Večina (99%) telesnega kalcija je v kosteh, en odstotek pa ima pomembno vlogo pri delovanju mišic, živcev, srca in pri številnih kemičnih procesih. Če ga ne zaužijemo dovolj, se kalcij za te izjemno pomembne življenjske procese izloča iz kosti, te pa se redčijo in posledično hitreje zlomijo.
Najpomembnejše obdobje, ko potrebuje telo največ kalcija, je doba rasti in zorenja. Zaradi tega morajo otroci in mladostniki uživati veliko mleka in mlečnih izdelkov, da si izgradijo čim večjo kostno maso. Odločilen vpliv ima kalcij tudi v zrelih letih in starosti (pri ženskah po 50. letu, pri moških malo pozneje), ko se začne kostna masa manjšati. Če v tem obdobju ne uživamo dovolj kalcija, bo izgubljanje kostne mase pospešeno, osteoporoza pa se bo razvila prej. Po 70. letu lahko s kalcijem in vitaminom D zmanjšamo pojav zlomov kolka. Največji učinek ima kalcij pri tistih, ki so doslej uživali v hrani premalo kalcija. Resorpcija kalcija iz črevesja v kri se s starostjo slabša, zato moramo zaužiti več kalcija, da ga dobimo dovolj v telo.

Kako zagotoviti dovolj kalcija?
Najboljši vir kalcija je mleko. Posneto mleko in izdelki iz njega imajo enako količino kalcija kot polnomastno mleko. Pri izbiri sirov priporočamo manj slane. Z mlekom in mlečnimi izdelki zadostimo 75 do 80% potreb po kalciju, s preostalimi živili pa ga dobimo povprečno 250 mg. Druga živila, na primer zelena listnata zelenjava, vsebujejo prav tako precej kalcija, ki pa ga telo lahko izkoristi v bistveno manjšem obsegu. Zato naj bi bili mleko in mlečni izdelki na jedilniku vsak dan. Pomembno je, da so izdelki posneti (nemastni, lahki), saj tako ne zaužijemo prevelikega deleža maščob. Nekateri ljudje nimajo encima laktaza, ki razgrajuje mlečni sladkor, zato mleka ne prenašajo. V tem primeru priporočamo uživanje jogurtov in trših sirov.     

Kalcijevi nadomestki
Velikih potreb po kalciju, posebno v starosti, pa vedno ne moremo zadostiti s hrano. Pomagajo nam pripravki kalcija v tabletah. Ugotovili so, da prehajajo iz črevesja v kri najlažje kalcijeve soli organskih kislin (npr. citrat ali glukonat), kalcijev karbonat pa v manjši meri, posebno pri ljudeh, ki imajo premalo želodčne kisline. Pomagamo si lahko tako, da zaužijemo tableto (ali jo raztopimo) s pomarančnim sokom. Na trgu so številni kalcijevi pripravki, zato moramo preveriti, koliko čistega kalcija vsebujejo. Tableta z enim gramom kalcijevega karbonata, npr., vsebuje 400 mg kalcija. Kalcijeve pripravke običajno jemljemo zvečer ali pozno popoldan, če pa nam povzročajo težave (bolečine), jih vzamemo med jedjo. Bolnikom z ledvičnimi kamni kalcijeve pripravke odsvetujemo.     

Vitamin D
Vitamin D omogoča, da prispe kalcij iz črevesja v kri in kost in je tako ključen za zdrave kosti. Nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Zadošča, če vsak dan za vsaj 15 minut soncu izpostavimo obraz in roke do komolcev. Čim svetlejša je koža, tem več vitamina D nastane. Krema za sončenje z zaščitnim faktorjem, steklo, obleka in onesnažen zrak zelo zmanjšajo nastajanje vitamina D v koži. Sposobnost nastajanja vitamina D se s staranjem zmanjšuje, tako da postanejo pomembni tudi viri vitamina D v prehrani. To so z vitaminom D obogateni mlečni izdelki, jajčni rumenjak, morske ribe (sardine, slaniki, losos, tuna) in jetra. Dodatek vitamina D vsebujejo tudi nekateri kalcijevi dodatki in večinoma vsi multivitaminski pripravki. Tudi mlajšim včasih svetujemo dodatek vitamina D, vsaj v zimskih in jesenskih mesecih. Priporočena dnevna količina je 400 do 800 enot (10 do 20 mikrogramov) na dan. Večje količine so lahko nevarne, zato jih ne jemljite, če jih ni predpisal zdravnik.     

Sestavine v hrani, ki ugodno vplivajo na tvorbo in obnovo kosti
Hrana, bogata s kalijem (sadje, zelenjava), zmanjšuje izločanje kalcija s sečem in ustvarja alkalno okolje, npr. en krompir ali ena velika banana zadržita v telesu 60 mg kalcija. Vitamin C (agrumi, paradižnik, zelje, paprika) je potreben pri tvorbi beljakovinskega dela kosti (prokolagena). Vitamin K (listnata zelenjava, jetra, rastlinska olja) je potreben za nastanek nekolagenskih kostnih beljakovin. Magnezij (zelena listnata zelenjava, jedrca, žita, ribe in morski sadeži) je potreben za normalno delovanje vitamina D in drugih hormonov in dejavnikov, ki gradijo kost.

Sestavine v hrani, ki povečajo izločanje kalcija
Beljakovinska živila tvorijo v telesu kisline in povečajo izločanje kalcija skozi ledvice. Skuta in siri vsebujejo veliko beljakovin in natrija, zato je mleko boljši vir kalcija. Tudi natrij (sol) v hrani poveča izgubo kalcija s sečem. Za začinjanje lahko uporabimo kuhinjska zelišča. Čezmerno pitje kave (kofein) poveča izločanje kalcija s sečem. Zaradi nastajanja netopnih kalcijevih oksalatov ovirajo resorpcijo kalcija tudi živila, ki vsebujejo veliko oksalne kisline. Uživanje teh živil (rabarbara, špinača, kakav, čokolada) bi moralo biti omejeno.

Telesna dejavnost
Telesna dejavnost je pomembna za gradnjo in vzdrževanje močnih kosti in mišic vse življenje. Vaše kosti se bodo, podobno kot mišice, odzvale na telesno vadbo tako, da bodo postale močnejše in gostejše. Če boste le sedeli, se bo kostna gostota postopno zmanjšala.
Za močne kosti so pomembne predvsem tiste dejavnosti, pri katerih kosti in mišice delujejo proti težnosti. To so vse tiste vaje, pri katerih vaše noge nosijo vašo težo: tek, hoja, hoja po stopnicah, ples, igranje z žogo. Koristne so tudi vaje z utežmi ali na fitnes napravah. Dnevne dejavnosti in večina športov so običajno kombinacija obeh vrst vaj. Pomembno je, da z intenzivnostjo vadbe ne pretiravate. Bolj smiselna je redna vadba tri do štirikrat na teden po 30 minut, kar lahko razdelite tudi na krajšo, desetminutno vadbo. Preprosto bo, če boste vključili vadbo v svoje življenje tako, da boste šli peš na delo, v trgovino, na pošto ali v knjižnico. Pojdite po stopnicah namesto z dvigalom! Bolj zabavno je, če boste telovadili v družbi, vpišite se v telovadno društvo!

Čemu se je potrebno pri osteoporozi izogibati?
Če že imate osteoporozo, bodite posebej previdni. Izogibajte se dejavnostim, pri katerih obstaja velika možnost padca, na primer hitremu alpskemu smučanju, gorskemu kolesarstvu, drsanju. Tudi golf, kegljanje, tenis ali jahanje lahko hrbtenico zelo obremenijo, zato je potrebna velika previdnost. Izogibajte se vajam, ki zahtevajo močne ali sunkovite gibe oziroma povzročajo pretiran napor v določenem delu telesa (npr. trebušnjaki). Najbolje je, če se pred začetkom vadbe posvetujete s fizioterapevtom ali svojim zdravnikom.

Zdravila za zdravljenje osteoporoze
Osteoporoza je kronična bolezen in jo moramo zdraviti, ne znamo pa je ozdraviti. Imamo vrsto zdravil, s katerimi upočasnimo njeno napredovanje in izboljšamo kvaliteto preostale kosti. Z zdravili lahko preprečimo zlom kosti. Pri tem so nekatera zdravila bolj, druga pa manj učinkovita. Za vsa zdravila velja, da jih je treba jemati neprekinjeno vrsto let. Bistveno bolj so učinkovita, če med njihovim jemanjem svojim kostem zagotovite tudi dovolj kalcija in vitamina D ter redno telovadite.
Zdravila delimo na dve veliki skupini. Velika večina je tistih, ki zavirajo razgradnjo kosti: bisfosfonati, estrogeni, raloksifen in kalcitonin. V drugi skupini je zaenkrat le teriparatid, oblika hormona obščitnic, ki spodbuja nastajanje nove kosti.

  • Bisfosfonati so nehormonska zdravila, ki delujejo le na kost. Vežejo se na njeno površino in zavirajo delovanje celic, ki kost razgrajujejo. Na ta način prevlada tvorjenje kosti in kostna gostota se zveča. Stranski učinki so redki in zanemarljivi, če se zdravila jemlje natančno po priloženih navodilih. Pojavijo se lahko slabost, driska, bolečine v trebuhu, kosteh ali mišicah, redko kožna alergija. Če se navodil za jemanje ne upošteva, se lahko pojavi draženje ali celo razjeda požiralnika.
  • Nadomestno hormonsko zdravljenje pomeni nadomeščanje ženskih spolnih hormonov, ko jih jajčniki v obdobju menopavze prenehajo izdelovati. Leta 2002 so zanesljivo dokazali, da nadomestno hormonsko zdravljenje zmanjša nevarnost zloma vretenc, kolka in drugih nevretenčnih zlomov, zmanjša pa tudi tveganje za nastanek raka debelega črevesa. Žal se je tudi izkazalo, da ženski spolni hormoni zvečajo nevarnost nastanka raka dojke, možganske kapi, koronarne srčne bolezni in venskih strdkov. Takšni nezaželeni učinki se lahko pojavijo predvsem med dolgotrajnim jemanjem (več kot pet let). Zaradi teh podatkov vam lahko zdravnik predpiše za preprečevanje ali zdravljenje osteoporoze ženske spolne hormone za kratek čas (do pet let, če se ni pojavila zgodnja menopavza pred 45. letom) le, če imate sočasno tudi izrazite težave zaradi menopavze. Preprečili bodo namreč vroče oblivanje, nočno znojenje, nespečnost in razdražljivost. Ko bodo te težave izginile, se s svojim zdravnikom ali ginekologom pogovorite o uvedbi drugega zdravila za osteoporozo.
  • Raloksifen spada v novo skupino zdravil, za katere je značilno, da se v določenih tkivih obnašajo kot ženski spolni hormoni (estrogeni), v drugih pa ravno obratno. Dokazano je, da zmanjša nevarnost zlomov vretenc za približno polovico. Dokazov o zmanjševanju tveganja drugih zlomov ni, zmanjša pa se nevarnost nastanka nekaterih oblik raka dojke. Stranski učinki so redki, lahko pa poslabša vroče oblivanje ali povzroči vensko trombozo. Predpisujemo ga lahko le ženskam po menopavzi. Jemati je treba po eno tableto zdravila na dan, s hrano ali brez nje.
  • Kalcitonin je hormon, ki ga izločajo posebne celice ščitnice in običajno sodeluje pri uravnavanju serumskega kalcija. Ker je beljakovina, je v obliki tablet neučinkovit, zato ga dajemo v obliki podkožnih injekcij, še pogosteje pa v obliki nosnega pršila. Zadošča en vpih zdravila na dan, vsak dan v drugo nosnico. Zmanjšuje nevarnost zlomov vretenc, ni pa podatkov o zmanjšanju tveganja za vse druge zlome. Med uporabo nosnega pršila so stranski učinki redki, lahko pa se pojavita draženje nosne sluznice z izcedkom iz nosu in glavobol. Lajša tudi bolečine po osteoporoznem zlomu.
  • Teriparatid je sintetična oblika hormona žlez obščitnic. V obliki podkožnih injekcij enkrat na dan zelo zmanjša nevarnost zloma vretenc, kolka in drugih zlomov. Pospešuje gradnjo nove kosti. Zdravila v Sloveniji še ni. Ko se bo pojavilo, bo rezervirano za bolnike z najhujšimi oblikami osteoporoze. Stranski učinki so slabost, krči v nogah, omotica.


Preprečevanje padcev      
Vsako leto pade približno tretjina ljudi, starih 65 let ali več. Marsikateri padec se žal konča z zlomom. Če so kosti krhke zaradi osteoporoze, se zlomijo še bistveno prej in večkrat kot sicer. Če želite padce in s tem zlome preprečiti, premislite o naslednjih ukrepih:

  • na sprehodu: uporabite sprehajalno palico za dodatno stabilnost, nosite udobne čevlje z gumijastim podplatom. Ko je poledenelo, ostanite doma, če je le možno.
  • doma: odstranite vse ovire, npr. nepotrebne predmete s tal, manjše kose pohištva, žice električne napeljave, preproge naj bodo pritrjene, ne hodite po stanovanju v nogavicah ali copatih, bolje je nositi lahke čevlje. Poskrbite, da bodo prostori, predvsem pa stopnišča, dobro razsvetljeni. Ponoči, ko vstanete, vedno najprej prižgite luč in za kratek čas sedite na rob postelje. V kopalnici pritrdite držala ob kopalni kadi in straniščni školjki. Na stopniščih naj bo na obeh straneh zanesljiva ograja.


Bodite pozorni, če se vam poslabšajo vid, sluh ali ravnotežje in se o tem pravočasno pogovorite s svojim zdravnikom. K padcu lahko prispevajo tudi različna zdravila, npr. pomirjevala in zdravila za nižanje krvnega tlaka, saj lahko povzročijo vrtoglavico, omotico ali izgubo ravnotežja. Morebitne kombinacije teh zdravil so lahko še usodnejše. Pogovorite se o tem s svojim zdravnikom. Sami ne spreminjajte odmerkov predpisanih zdravil!

Vir: http://www.drustva-za-osteoporozo.info/kaj_kajje.html

Elvira Omerović Pešec, mag.farm.
 

kost3.jpg