Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Franc Minarik (1887-1972)

Franc Minarik se je rodil 9. junija 1887 v steklarski naselbini Glažuta v Smolniku pri Rušah. Oče Jožef, ravnatelj steklarne, je bil doma s Češkega, mama Albina pa s Koroškega. V družini Minarikovih  je bilo 12 otrok in Franc je bil osmi po vrsti. V šolo je začel hoditi leto dni prezgodaj, ker je tedanji ruški nadučitelj menil, da je dovolj “odrasel”. Osnovno šolo je obiskoval v Rušah od 1892 do 1898 leta, nakar so ga poslali v gimnazijo v Maribor. Tam je ostal do leta 1903, šesti razred gimnazije pa je nadaljeval v Modlingu pri Dunaju. Po takratnih predpisih se je študij farmacije začel po šestih letih gimnazije s prakso v lekarnah, ki se je zaključila s tirocinijem, in šele nato nadaljeval na fakulteti. Z lekarniško prakso je začel v mestu Chodov pri Karlovih varih (Češka). Študij je zaključil leta 1909 na graški univerzi.

Bil je nežne konstitucije in šibkega zdravja, kar je bilo pač pogosto med takratnimi študenti. Po materinem mnenju je preveč dal na knjige in premalo nase. V nekem pismu iz maja 1907 ga je rotila: “Prosim te ljubi otrok, kupi si jajca in mleko, ne kupuj samo knjig !” Po diplomi se je kot lekarniški asistent zaposlil v Trankoczyjevi lekarni v Gradcu. Že kot študenta ga je zanimala zgodovina farmacije. V tem času je objavil svoj prvi zgodovinski članek Iz zgodovine jegliča, ki sodi med botanične zgodovinske študije. Le-ta je bil objavljen v graškem dnevniku Tagespot, vsi nadaljnji članki do leta 1919 pa v glasilu Pharmazeutische Post, ki izhaja na Dunaju.

Leta 1913 se je poročil z Jožefo Haselbacher, ki mu je rodila dve hčerki. Vojaščino je služil v letih 1914 do 1915 v avstro-ogrski armadi, decembra 1915 pa je bil odpuščen, ker je zbolel za tuberkuloznim pljučnim katarjem. Do junija 1916 se je zdravil v zdravilišču za pljučne bolezni v Horgasu na Štajerskem, kjer so ga ponovno oblekli v uniformo in mu dodelili vodstvo lekarne v istem zdravilišču. Po odsluženi vojski so ga poslali v lekarno na Bled, ki je delovala v zaledju soške fronte. Najprej je bil vodja te lekarne, po lastnikovi smrti pa jo je odkupil.

Prijateljeval je z Bolmslavom Lavičko, mag.farm., restavratorjem, poznavalcem in zbiralcem lekarniških starin, ki je Minariku prigovarjal, naj ostane na Bledu, in mu tam zagotavljal uspeh. Minarik se je leta 1927 odločil za nakup Prulove lekarne v Mariboru,
imenovane Mestna lekarna pri kraljevem orlu. Nadaljeval je z objavljanjem člankov v slovenskem jeziku, predvsem v Vjesniku ljekarnika iz Zagreba. Slovenci takrat še nismo imeli lastnega farmacevtskega strokovnega glasila (Farmacevtski vestnik je začel izhajati šele leta 1950 v Ljubljani). Zelo se je zanimal za samostansko lekarno v Olimju pri Podčetrtku in o njej napisal veliko člankov.
Zaradi svoje prijaznosti in komunikativnosti si je kmalu pridobil sloves. Bil je zelo aktiven človek, denarno je podpiral razne kulturne prireditve in društva ter opravil veliko dela pri organizaciji Rdečega križa. Hkrati je aktivno sodeloval na domačih in mednarodnih farmacevtskih kongresih in javnost seznanjal s svojim delom. Zbiral je predmete za muzejsko zbirko ter poznal njihovo zgodovinsko vrednost, raziskovalno se je ukvarjal s praslovanskimi svečeniki, strupi, z raznimi mazili, amuleti, s srednjeveškimi zdravili, z alkimijo, s starimi javnimi lekarnami,...

Mednarodno društvo za zgodovino farmacije ga je izvolilo v upravni odbor, Mednarodna akademija za zgodovino farmacije pa za svojega rednega člana. Oboje je bilo leta 1952. Leta 1955 je začel predavati zgodovino farmacije na farmacevtskem oddelku Univerze v Ljubljani. Za 70. rojstni dan mu je mariborska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva (SFD) priredila proslavo, kjer mu je zastopnik Mednarodnega društva za zgodovino farmacije, profesor dr. H. Taralija, podelil kot šestnajstemu dobitniku Schelenzovo plaketo (Schelenzova plaketa je najvišje priznanje, ki ga lahko prejme zgodovinar farmacije). Slovensko farmacevtsko društvo mu je posvetilo posebno izdajo Farmacevtskega vestnika (1957), v katerem so objavljeni nekateri njegovi članki ter seznam njegovih publikacij.

Na proslavi za 80. rojstni dan mu je mariborski župan podelil visoko državno odlikovanje - red zaslug za narod in zlato zvezdo. Predsednik Mednarodnega društva za zgodovino farmacije, prof. Edmund Georg Dann, mu je izročil Winklerjevo plaketo, s katero ga je društvo odlikovalo, prof. Vitolo iz univerze v Pisi pa mu je izročil visoko odlikovanje Lauri di palatino.

Mnogo je tudi prispeval k zgodovini slovenske medicine. Bil je sodelavec Zdravstvenega vestnika. Za njegove zasluge za zgodovino slovenske medicine je tudi Medicinska fakulteta v Ljubljani ob njegovi 80. letnici sprejela sklep o nameri, da ga imenuje za izrednega profesorja zgodovine medicine.

V svojem življenju je napisal več kot sto samostojnih študij in nekaj knjig: knjigo o samostanski lekarni v Olimju (1955), od staroslovanskega vraštva do sodobnega zdravila, kjer je obdelal celotni razvoj farmacije Pohorske steklarne. Strokovne članke je objavljal v domačem in tujih glasilih. Žal ga je smrt prehitela, zato mu ni uspelo dokončati zgodovine mariborskih lekarn (manjkata še dve poglavji).
Umrl je v mariborski bolnišnici na svoj rojstni dan, dne 9. junija 1972. Nemško društvo za zgodovino farmacije je Minarika posmrtno odlikovalo s Ferchlovo medaljo. Odlikovanje sta prevzeli Minarikovi hčeri, obe magistri farmacije.

Po navedenih podatkih lahko Franca Minarika nedvomno uvrstimo med pionirje na področju
zgodovine farmacije pri nas. Mojster v zgodovini svoje stroke je raziskal praktično celotno Slovenijo, njegovo delo pa je visoko cenjeno tudi v tujini. Kakor navaja Štefan Predin, se je Francu Minariku posebej vtisnila misel zgodovinarja farmacije Hermana Schelenza, ki je zapisal:

“Kakor noben narod še ni kulturen,
če se ne zanima za svoj lastni razvoj in razvoj svoje kulturne zgodovine, tako tudi noben poklic, nobena stroka, ne predstavlja kulture,
če se ne zanima za svoj lastni razvoj,”

 
in tej misli je Minarik ostal tudi zvest.

Literatura:

  1. Š. Predin, Nekaj o Minariku, SFD, Spominski simpozij ob 100-letnici Minarikovega rojstva, Maribor, 12. junij 1987
  2. Spominski simpozij ob 100-letnici Minorikovega rojstva, Zbornik SFD, Maribor, 12. junij 1987
  3. F. Minarik, Od staroslovanskega vraštva do sodobnega zdravila, SFD, Kranj, november 1971
     

21.09.2010