Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Borovnica

Sezona nabiranja borovnic je sicer že mimo, vendar pa ne bo napak, če o tej zanimivi rastlini spregovorimo nekaj besed. Sicer pa domnevam, da si večina zvestih bralk in bralcev revijo shranjuje, tako da bodo naslednje leto lahko te vrstice ponovno prebrali. Pri nas je najbolj razširjena uporaba posušenih borovničevih plodov, ki so odlično domače zdravilo za zdravljenje drisk, še posebno pri otrocih. Pri sušenju borovničevih plodov pride do polimerizacije polifenolnih spojin in nastanejo čreslovine. Te učinkujejo šele v debelem črevesu, v alkalnem okolju. Zavirajo rast bakterij in krepijo sluznico črevesa. Neželenih učinkov posušenih plodov borovnice niso zasledili in veljajo za izredno varen antidiaroik.

Suhe plodove lahko zgrizemo in pojemo ali pa iz njih pripravimo poparek oziroma zavretek. Ponavadi vzamemo 2 veliki žlici plodov in 250 ml vode.

Bolj kot antidiaroični učinek pa so zanimivi podatki o učinkovinah v borovničevih listih, ki naj bi vplivali na koncentracijo sladkorja – glukoze v krvi. Načeloma v racionalni fitoterapiji zdravljenje sladkorne bolezni, zaradi zapletene narave in sočasnega jemanja peroralnih antidiabetikov ali inzulina, z drugimi pripravki rastlinskega izvora oziroma čajnimi mešanicami, ki so na voljo tudi v slovenskih lekarnah, odsvetujemo. Vsekakor pa je v omenjenih primerih potrebno še bolj pozorno kot po navadi spremljati koncentracijo glukoze v krvi. Poglejmo pa si podatke o različnih raziskavah, ki so jih s pripravki iz borovničevih listov opravili v svetu. Nekateri avtorji, tudi Katja Galle Toplak, v svojih delih svarijo pred dolgotrajno uporabo borovničevih listov zaradi učinkovine hidrokinona, ki lahko pri daljšem uživanju poškoduje jetra. Ti avtorji svetujejo uporabo čajnih mešanic, ki poleg borovničevih listov vsebujejo še lupino fižola in korenino regrata.

V tujini je moč dobiti pripravke, ki vsebujejo izvlečke iz borovničevih plodov. Ti pripravki vsebujejo flavonoide, zlasti antocianine, ki so vzrok modre barve borovničevih plodov. Antocianini so odlični antioksidanti. Izdelke z izvlečki iz borovničevih plodov uporabljajo za zdravljenje poškodovanih in krhkih kapilar ter poškodb žilne stene, ki so posledica povečanega krvnega tlaka, ateroskleroze in sladkorne bolezni. S pomočjo poskusov 'v epruveti', so ugotovili, da učinkovine v teh izvlečkih lovijo proste radikale, preprečujejo zlepljanje krvnih ploščic in strjevanje krvi, preprečujejo razgradnjo vezivnega tkiva v žilni steni in okolnem tkivu ter delujejo blago spazmolitično na gladke mišice v žilni steni. Takšne učinke imenujemo tudi vazoprotektivne.

Med pomembnejše raziskave sodi tista, v kateri so ugotavljali učinke izvlečka iz borovničevih plodov na retinopatijo, ki nastane kot posledica sladkorne bolezni ali povečanega krvnega tlaka. Retinopatija je poškodba mrežnice, ki nastane zaradi sprememb v krvnih žilicah v mrežnici. Njihova prepustnost se poveča, pojavijo se izbočenja žilne stene ali mikroanevrizme, prihaja do edemov oziroma mikro oteklin v mrežnici. Raziskovali so tudi vpliv izvlečkov na sivo mreno in krčne žile. V zvezi z retinopatijo so izvedli dve raziskavi in uporabili izvleček s 25 % antocianidinov, ki ga izdelujejo v Italiji. V obeh raziskavah so ugotovili izboljšanje pri blagih oblikah retinopatije. Učinek so primerjali s placebom in na osnovi natančnega okulističnega pregleda ugotovili izboljšanje pri skupini, ki je jemala opisani izvleček. Žal pa so obe raziskavi opravili z majhnim številom udeležencev. Ugoden učinek so opazili tudi pri bolnikih s krčnimi žilami, žal so tudi te ugotovitve potrebne dodatnih potrditev. Še bolj zanimiv poskus so opravili z namenom, da bi ugotovili vpliv izvlečka iz borovničevih plodov na pupilarni refleks, to je na zoženje zenice pri osvetlitvi očesa. Izvleček so preizkusili pri ljudeh, ki so na delovnih mestih izpostavljeni močni svetlobi, ki neugodno vpliva na pupilarni refleks. Avtorji raziskave sicer trdijo, da naj bi izvleček izboljšal občutljivost za svetlobo in kapilarni pretok v očesu, pupilarni refleks pa je bil v primerjavi s kontrolno skupino, ki je prejemala placebo, le rahlo boljši. Pri uporabi izvlečka niso zasledili neželenih učinkov, razen prebavnih motenj v nekaj primerih. Opisane raziskave deloma potrjujejo tradicionalno uporabo borovničevih plodov 'za boljši vid', vsekakor pa bo trditve potrebno še dodatno preveriti in potrditi. Uživanje borovnic lahko priporočamo kot bogat vir antioksidantov ter zaradi ugodnih učinkov na kapilare tudi sladkornim bolnikom in bolnikom s povečanim krvnim tlakom.

Borovnice proti driski

Poletje je čas dopustov, počitnic in krajših ali daljših popotovanj, kjer se nam pogosto zgodijo prebavne težave, ponavadi v obliki akutne driske. Poleg aktivnega oglja si lahko na poti pomagamo tudi s pripravki iz zdravilnih rastlin. Ena od njih je borovnica.

Akutna driska običajno traja tri do štiri dni, pogosto je povezana z bakterijsko okužbo. Kronična diareja pa traja dolgo (dalj kot štiri tedne) in je pogosto posledica kronične bolezni (Chronova bolezen, ulcerozni kolitis). Zdravilne rastline imajo pomembno vlogo pri zdravljenju akutne in kratkotrajne diareje. Najpogosteje uporabljamo zdravilne rastline, ki vsebujejo čreslovine. Za te snovi je značilno, da obarjajo beljakovine. Ko jih nanesemo na sluznico, se čreslovine vežejo s površinskimi proteini v tanko plast, ki naj bi preprečevala draženje živčnih končičev v črevesni steni in tudi preprečevala absorpcijo toksinov iz črevesa v kri. Domneva je verjetna, ni pa še nedvoumno potrjena. Seveda vse čreslovine niso primerne, saj nekatere lahko neugodno delujejo na sluznico zgornjih prebavil in povzročijo bruhanje. Naslednja pomembna zadeva je, da mora biti čreslovina odporna na učinek želodčnega soka. Zato uporaba izvlečkov oziroma poparkov iz hrastove skorje, ene najbolj znanih čreslovinskih drog, ni primerna. Čreslovine iz hrastove skorje močno dražijo sluznico želodca, poleg tega pa jih želodčna kislina razgradi in ni popolnoma jasno, če produkti razgradnje delujejo v debelem črevesu. V manjših količinah pa jo še vedno dodajajo zdravilnim čajem proti driski. Za lajšanje driske uporabljamo zdravilne rastline, ki vsebujejo katehinske čreslovine. Takšne rastline in njihove odmerke navajamo v preglednici. Za uporabo pri otrocih so primerni zlasti plodovi borovnic, ki jih enostavno žvečimo in so lahko v vsaki potovalni lekarni.

Rastlina ali droga: Zeleni in črni čaj
Učinkovine: 5 – 20 % čreslovin, 2 - 5 % kofeina, 1 % eteričnega olja (črni čaj) Odmerek: 3 – 10 g
Opomba: Pripravimo poparek, drogo namakamo vsaj 10 minut, da postane poparek izrazito trpkega okusa.

Rastlina ali droga: Plodovi borovnice
Učinkovine: 5 – 10 % čreslovin
Odmerek: 20 – 60 g
Opomba: Učinkoviti so suhi plodovi

Rastlina ali droga: Korenina srčne moči
Učinkovine: 15 – 20 % čreslovin
Odmerek: 2 – 6 g posušene korenine
Opomba: Pripravimo poparek

Borovnice za vid in še kaj

Uživanje borovnic priporočamo kot bogat vir antioksidantov. Zaradi ugodnih učinkov na kapilare naj bi jih uživali tudi sladkorni bolniki in ljudje s povečanim krvnim tlakom. Nekatere raziskave deloma potrjujejo tudi tradicionalno uporabo borovničevih plodov 'za boljši vid.' Če ste borovnice letos posušili, pa jih lahko še zdaj grizljate in si z njimi krepite sluznico debelega črevesa.

Sezona nabiranja borovnic je sicer že mimo, vendar pa ne bo napak, če o tej zanimivi rastlini spregovorimo nekaj besed. Če drugega ne, bomo naslednje leto nanje bolje pripravljeni. V Sloveniji je najbolj razširjena uporaba posušenih borovničevih plodov, ki so odlično domače zdravilo za zdravljenje drisk, še posebno pri otrocih. Pri sušenju borovničevih plodov pride do polimerizacije polifenolnih spojin in nastanejo čreslovine. Te učinkujejo šele v debelem črevesu, v alkalnem okolju. Zavirajo rast bakterij in krepijo sluznico črevesa. Neželenih učinkov posušenih plodov borovnice niso zasledili in veljajo za izredno varen antidiaroični učinek, kot temu rečemo. Suhe plodove lahko zgrizemo in pojemo ali pa iz njih pripravimo poparek oziroma zavretek. Ponavadi vzamemo dve veliki žlici plodov in 250 mililitrov vode.

Previdno z listi
Bolj kot antidiaroični učinek so zanimivi podatki o učinkovinah v borovničevih listih, ki naj bi vplivali na koncentracijo sladkorja – glukoze v krvi. Načeloma fitoterapevtsko zdravljenje sladkorne bolezni s pripravki rastlinskega izvora oziroma čajnimi mešanicami, ki so na voljo tudi v slovenskih lekarnah, odsvetujemo, zaradi zapletene narave in sočasnega jemanja peroralnih antidiabetikov ali inzulina. Vsekakor je v omenjenih primerih potrebno še bolj pozorno kot po navadi spremljati vsebnost glukoze v krvi. Poglejmo podatke o različnih raziskavah, ki so jih s pripravki iz borovničevih listov opravili v svetu. Nekateri avtorji, tudi Katja Galle Toplak, v svojih delih svarijo pred dolgotrajno uporabo borovničevih listov zaradi učinkovine hidrokinon, ki lahko pri daljšem uživanju poškoduje jetra. Svetujejo uporabo čajnih mešanic, ki poleg borovničevih listov vsebujejo še lupino fižola in korenino regrata.

Modro je zdravo
V tujini je moč dobiti pripravke, ki vsebujejo izvlečke iz borovničevih plodov. Vsebujejo flavonoide, zlasti antocianine, ki so vzrok za modro barvo borovničevih plodov. Antocianini so odlični antioksidanti. Izdelke z izvlečki iz borovničevih plodov uporabljajo za zdravljenje poškodovanih in krhkih kapilar ter poškodovanih žilnih sten, ki so posledica povečanega krvnega tlaka, ateroskleroze in sladkorne bolezni. S pomočjo poskusov 'v epruveti' so ugotovili, da učinkovine v teh izvlečkih lovijo proste radikale, preprečujejo zlepljanje krvnih ploščic in strjevanje krvi, preprečujejo razgradnjo vezivnega tkiva v žilni steni in okolnem tkivu ter delujejo blago spazmolitično na gladke mišice v žilni steni. Takšne učinke imenujemo tudi vazoprotektivne.

Prigrizek za oči
Med pomembnejše raziskave sodi tista, v kateri so ugotavljali učinke izvlečka iz borovničevih plodov na retinopatijo, ki nastane kot posledica sladkorne bolezni ali povečanega krvnega tlaka. Retinopatija je poškodba mrežnice in nastane zaradi sprememb v krvnih žilicah v mrežnici. Njihova prepustnost se poveča, pojavijo se izbočenja žilne stene ali mikro anevrizme, prihaja do edemov oziroma mikro oteklin v mrežnici. Raziskovali so tudi vpliv izvlečkov na sivo mreno in krčne žile.

 V zvezi z retinopatijo so izvedli dve raziskavi in uporabili izvleček s 25 odstotki antocianidinov, ki ga izdelujejo v Italiji. V obeh raziskavah so ugotovili izboljšanje pri blagih oblikah retinopatije. Učinek so primerjali s placebom in na osnovi natančnega okulističnega pregleda ugotovili izboljšanje pri skupini, ki je jemala izvleček. Žal so obe raziskavi opravili z majhnim številom udeležencev. Ugoden učinek so opazili tudi pri bolnikih s krčnimi žilami, vendar je žal tudi te ugotovitve potrebno dodatno potrditi. Še bolj zanimiv poskus so opravili z namenom, da bi ugotovili vpliv izvlečka iz borovničevih plodov na pupilarni refleks, to je na zoženje zenice pri osvetlitvi očesa. Izvleček so preizkusili pri ljudeh, ki so na delovnih mestih izpostavljeni močni svetlobi, ko le-ta neugodno vpliva na pupilarni refleks. Avtorji raziskave sicer trdijo, da naj bi izvleček izboljšal občutljivost za svetlobo in kapilarni pretok v očesu, pupilarni refleks pa je bil v primerjavi s kontrolno skupino, ki je prejemala placebo, le rahlo boljši. Pri uporabi izvlečka niso zasledili neželenih učinkov, razen prebavnih motenj v nekaj primerih. Opisane raziskave deloma potrjujejo tradicionalno uporabo borovničevih plodov 'za boljši vid', vsekakor pa bo trditve potrebno še dodatno preveriti.

dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.
Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.