Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Žajbelj (Salvia officinalis)


Listi žajblja sodijo med najbolj znane in priljubljene zdravilne rastline v Sloveniji. Vsebujejo eterično olje (hlapno, dišečo zmes spojin, netopnih  v vodi), med katerimi je največ alfa- in beta-tujona (tujon vsebujejo tudi pelin, navadni vratič in ameriški klek!) ter kafre in 1,8-cineola. Med drugimi pomembnimi spojinami je prisoten še antioksidant karnozojska kislina, podobno delujoča rožmarinska kislina in še množica drugih učinkovin. Pripravke iz žajbljevih listov uporabljamo tako v ljudskem zdravilstvu kot v farmaciji. Uradni viri navajajo naslednje indikacije za uporabo žajbljevih listov:

  • vnetja in okužbe sluznice v ustih in žrelu, kot so stomatitis, gingivitis in faringitis poleg tega pa je še ena, zelo zanimiva možnost uporabe:
  • hiperhidroza ali premočno znojenje.

Najbolj pogost način priprave žajbljevih listov je priprava poparka. Približno 3 g suhih listov (eno žlico) prelijemo s 150 ml vrele vode, pokrijemo, pustimo 10 minut, premešamo, precedimo, ohladimo in uporabimo za izpiranje ali grgranje. Za uživanje v primeru premočnega znojenja, pa si lahko izdelamo tinkturo, ki jo pripravimo tako, da 10 g žajbljevih listov (lahko tudi svežih) namakamo v 100 g 50 % alkohola (en teden, potem precedimo) in dnevno zaužijemo 75 kapljic, lahko si pripravimo poparek, le da v tem primeru z vodo (150 ml) prelijemo le 1 do 1,5 g listov žajblja in poparek pijemo enkrat do trikrat dnevno. Pri prekomernem znojenju najbolj priporočajo uporabo poparka, uživanje pa naj traja vsaj 2 do 4 tedne.

Omenili smo, da eterično olje žajblja vsebuje tujon. Tujon lahko pri rednem in dolgotrajnem uživanju povzroča odvisnost (o tem smo pisali v članku o pelinu in absintu), zato dolgotrajno uživanje alkoholnih izvlečkov iz žajbljevih listov ni priporočljivo. Prav tako ni priporočljivo dolgotrajno uživanje poparka žajbljevih listov, ki ga pripravimo z mlekom! Mleko vsebuje mlečne maščobe, v katerih je tujon dobro topen. Tudi v Sloveniji obstajajo primeri rednih pivcev 'žajbljevega mleka', pri katerih so opazili znake kronične zastrupitve s tujonom. Vodni izvlečki ali poparki iz žajbljevih listov pa tujona ne vsebujejo, ker se v vodi ne topi.

Oglejmo si še nekaj zanimivih podatkov v zvezi z raziskavami, ki so jih opravili z eteričnim oljem in izvlečki iz žajblja. Ugotovili so, da eterično olje močno zavira rast in razmnoževanje bakterij in glivic, enako velja tudi za vodne in alkoholne izvlečke. Ugotovili so tudi, da ti izvlečki delujejo protivnetno. Pred časom so v kliničnih raziskavah ugotovili, da vodni izvleček iz svežih žajbljevih listov zavira prekomerno znojenje. V študiji, ki je vključevala bolnike z idiopatično hiperhidrozo (prekomernim znojenjem brez znanega vzroka), so bolnikom 4 tedne dajali ali 440 mg suhega ekstrakta iz žajbljevih listov (ustreza 2,6 g listov) dnevno ali pa poparek iz 4,5 g žajbljevih listov dnevno. V vsaki skupini je bilo 40 prostovoljcev. Po 4 tednih so ugotovili, da se je izločanje znoja zmanjšalo pri obeh skupinah, pri tisti, ki je uživala ekstrakt nekoliko bolj, kot pri skupini, ki je pila poparek. Uporaba pripravkov iz žajbljevih listov je pri nas malo znana, učinkovitost pa je vprašljiva, saj je znojenje odvisno od številnih dejavnikov, na katere ne moremo vplivati s pitjem poparka iz žajbljevih listov. Pri grgranju pazimo, da si ne pripravimo preveč koncentriranega poparka, uporaba alkoholnih izvlečkov pa pri vneti sluznici v ustih in žrelu ni priporočljiva.

dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.
Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.