Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Zlata rozga in vnetja sečil


Rastline iz rodu Solidago so pri nas precej pogoste, še posebno močno razširjena in dokaj 'agresivna' je kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), ki se zaradi obilice semen hitro širi in poseljuje habitate vzdolž voda oziroma vlažne predele, pa tudi predele ob železniških progah. Izvira iz severne Amerike, odkoder je bila prinesena v Evropo, kjer se uspešno in nezadržno širi.

Pri nas rastejo tri vrste, navadna zlata rozga (Solidago virgaurea), orjaška zlata rozga (Solidago canadensis) in že omenjena kanadska zlata rozga. Vse tri so zdravilne rastline, za pripravo zdravilnih čajev in izvlečkov pa najpogosteje uporabljamo navadno zlato rozgo. Zanimivo je tudi, da je pri nas, tradicionalno, za lajšanje blagih vnetij sečil najbolj uporabljana zdravilna rastlina vednozeleni gornik (Arctostaphylos uva ursi), zlata rozga pa šele v zadnjem času pridobiva vidnejšo vlogo. Prisotna je tudi v izdelkih blagovne znamke Uroval, ki jo izdelujemo v Mariborskih lekarnah. Uporaba zlate rozge pa je uveljavljena v zahodni Evropi, še posebno v Nemčiji, kjer je na voljo veliko število zdravil, ki vsebujejo ekstrakt navadne zlate rozge. Takšna zdravila, kjer je ekstrakt ustrezno in točno odmerjen, so najbolj učinkovita.

Navadna zlata rozga je precej razširjena rastlina. Raste v Evropi, Aziji (razen subtropskih in tropskih predelov), v severni Afriki, in v Severni Ameriki. Države bivše Jugoslavije so še danes pomemben vir te zdravilne rastline. Zraste do višine enega metra, ima značilne rumene cvetove. Po obliki socvetij se razlikuje od obeh sorodnic, kanadske in orjaške zlate rozge. Kot drogo uporabljamo v farmaciji zel, Solidaginis virgaureae herba, drugi dve vrsti pa dajeta drogo Solidaginis herba. Zel zlate rozge nabiramo takrat, ko se začnejo odpirati prvi cvetovi. Cveti nekje od avgusta ali julija do oktobra, odvisno od lege in klimatskih razmer. Orjaška in kanadska zlata rozga vsebujeta večjo količino flavonoidov kot navadna zlata rozga. V vseh vrstah so prisotni še triterpenski saponini, ki prestavljajo drugo skupino učinkovin, poleg tega pa k zdravilnemu učinku verjetno pripomorejo še fenolne kisline.

V tradicionalnem zdravilstvu je zel navadne zlate rozge prisotna že več stoletij. Včasih so jo uporabljali za pospeševanje celjenja ran, danes pa pri vnetjih sečil, pri težavah s prostato, pri revmi in zunanje pri različnih težavah s kožo. V racionalni, znanstveno podprti fitoterapiji, pa pripravke iz navadne zlate rozge (in tudi drugih dveh vrst) uporabljamo:

  • za lajšanje težav pri blagih vnetjih sečnice in mehurja,
  • pri blagih vnetjih ledvic in
  • za preprečevanje nastajanje kristalizacijskih jeder, iz katerih nastajajo ledvični pesek in ledvični kamni.

V literaturi so objavljene tudi predklinične raziskave učinkov zlate rozge, na poskusnih živalih ter tudi klinične raziskave. Pri vednozelenem gorniku teh raziskav ni, dolgoletna uporaba je bila utemeljena le na ugodnih empiričnih izkušnjah. Učinkovine v zeli zlate rozge imajo:

  • protivnetni,
  • spazmolitični (blažijo krče gladkih mišic sečil) in
  • blag diuretični učinek.

Kot diuretik je ne uporabljamo (pri povečanem krvnem tlaku in zastajanju vode v organizmu zaradi slabega delovanja srca in ledvic), saj se diuretični učinek pripravkov iz zlate rozge ne more primerjati z učinkom diuretikov, ki jih predpiše zdravnik.

Pripravke iz navadne zlate rozge, še posebno tablete z ustrezno odmerjenim ekstraktom, uporabljamo pri prvih znakih akutnega vnetja spodnjih sečil (nezapletenih okužbah sečil) in tudi kot dopolnilo pri zdravljenju okužb sečil z antibiotiki ter pri lajšanju težav pri kroničnih vnetjih spodnjih sečil. V primeru, da v urinu opazimo kri, uporaba ni primerna. Tu bi izpostavil zlasti problem akutnega nezapletenega vnetja mehurja (cistitis) pri ženskah, ki je verjetno najpogostejša okužba sečil in se pri ženskah pojavi vsaj enkrat v življenju. Pogosto je vneta tudi sečnica (uretritis), izvodilo mehurja. Pri moških so te okužbe manj pogoste, zaradi anatomskih razlik in s tem manjše možnosti okužbe z bakterijami.

Najpogostejše so te okužbe pri spolno aktivnih ženskah, najpogosteje jih povzroči Escherichia coli (80 %), ki izvira iz prebavil. Enako velja tudi za nekatere druge bakterije, ki so manj pogoste (Staphylococcus saprphyticus, Enterobacteriae). Za preprečevanje okužbe sečil je torej zelo pomembna tudi ustrezna higiena. Značilni klinični znaki akutnega nezapletenega vnetja mehurja so:

  • siljenje na vodo,
  • pekoča bolečina pri uriniranju,
  • pogosto odvajanje majhne količine urina,
  • bolečina nad sramno kostjo,
  • občutek nepopolno izpraznjenega mehurja.

Pri uretritisu se lahko pojavi tudi izcedek ali blaga krvavitev. Pri stanju, kot je akutni pielonefritis – akutno vnetje ledvičnih čašic, pa se pojavi:

  • slabo počutje,
  • povišana telesna temperatura in
  • bolečina v ledvenem predelu,
  • pri hujši obliki tudi bruhanje in driska.

Te podatke navajamo tudi za lažje razlikovanje med različnimi vrstami okužbe sečil. Pielonefritisa ne moremo zdraviti s pripravki iz zdravilnih rastlin. Zdravljenje nezapletenih okužb sečil je možno z antibiotiki in je tudi zelo učinkovito. Takšne okužbe pa je moč tudi preprečevati, s pitjem ustrezne količine vode in rednim mokrenjem, deloma morda tudi z uživanjem pripravkov iz veleplodne mahovnice (ameriška brusnica), zlasti pri ljudeh, ki so nagnjeni k ponavljajočim se okužbam sečil. Pri blagih znakih oziroma takoj, ko te znake opazimo, si lahko pomagamo tudi s pripravki iz zlate rozge. Pomembno je, da zaužijemo ustrezen odmerek droge v obliki poparka, ali še bolje, tablet z ekstraktom, poleg tega pa dnevno spijemo vsaj 1,5 do 2 litra vode, da učinkovine pridejo v sečila in da s povečanim izločanjem urina sečila izperemo. Povečan vnos vode in s tem povečano izločanje hipoosmolarnega urina se je tudi v praksi izkazal za uspešen način preprečevanja okužb sečil.

Ugotovili so tudi, da pripravki iz zlate rozge lahko ublažijo težave pri kroničnem vnetju spodnjih sečil. V primeru akutnega vnetja se težave lahko hitro izboljšajo, če pa po nekaj dneh jemanja pripravkov iz zlate rozge ni izboljšanja, moramo k zdravniku. Zel zlate rozge lahko kombiniramo tudi z drugimi zdravilnimi rastlinami, najpogosteje z vednozelenim gornikom, kilavcem, gladežem, preslico ali peteršiljem. Takšne kombinacije so pogoste v zdravilnih čajih. Kakšni so predpisani odmerki, po sodobnih evropskih smernicah? V primeru priprave poparka (zdravilnega čaja) iz zeli navadne zlate rozge je dnevni odmerek od 6 do 12 gramov oziroma ustrezen odmerek ekstrakta (tablete) ali tinkture. V lekarnah vam bodo z veseljem svetovali o ustreznem odmerjanju.

Za zlato rozgo je značilno tudi, da je izredno varna zdravilna rastlina in tudi velika prekoračitev odmerkov ne povzroči neželenih učinkov ali zastrupitve. Tudi pri dolgotrajni uporabi niso opazili neželenih učinkov, zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti pa jo ne priporočamo nosečnicam in doječim materam. Uporaba v primeru oteklin ali edemov zaradi popuščanja srca in ledvic tudi ni priporočena. S pripravki iz zlate rozge ne moremo nadomestiti zdravljenja z antibiotiki v primeru hude akutne okužbe sečil, zato velja, da če po nekaj dneh ni izboljšanja, ne odlašajmo z obiskom pri zdravniku. Lahko pa dopolnjujemo antibiotično zdravljenje, kar pogosto počnemo tudi z uživanjem zdravilnih čajev (čaji za mehur in ledvica, urološki čaj). Za preprečevanje nastajanja ledvičnega peska ali kamnov moramo pripravke iz zlate rozge uživati dalj časa.

dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.